UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
EVA PINTARIČ
MATERINSTVO KOT SVOBODNA IZBIRA SODOBNE ŽENSKE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
SOCIALNA PEDAGOGIKA
EVA PINTARIČ
Mentorica: doc. dr. MIJA M. KLEMENČIČ ROZMAN
MATERINSTVO KOT SVOBODNA IZBIRA SODOBNE ŽENSKE
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Zahvaliti se želim svoji mentorici doc. dr. Miji M. Klemenčič Rozman, ki me je pri pisanju diplomskega dela usmerjala in mi pomagala. Hvala za vaš čas, vse napotke, konstruktivne popravke in prijaznost, ki ste mi jo med procesom namenili.
Iz srca se želim zahvaliti svoji družini, ki me je vsa štiri leta študija brezpogojno podpirala. Hvala vam za vsak pogovor, vsak objem in vzpodbudo, ki ste mi jo namenili v teh letih študija, predvsem sedaj ob pisanju diplomskega dela, ko ste mi še posebej stali ob strani. Brez vas mi ne bi uspelo!
Hvala tudi fantu, ki me je v procesu pisanja diplomskega dela nenehno podpiral, bodril in mi pomagal, da je bilo to zaključno leto veliko znosnejše.
Velik hvala prijateljicam, ki me nenehno motivirate, zabavate ter predvsem skrbite, da trditev, da so študentska leta najboljša leta, zaradi vas zagotovo drži!
Zahvala pa gre tudi vsem štirim mladim ženskam, ki so privolile v sodelovanje v raziskavi ter z mano delile svoje izkušnje! V veselje mi je bilo sodelovati z vami!
POVZETEK
V diplomskem delu sem se posvetila raziskovanju pomena materinstva, njegovi idealizaciji, spreminjanju skozi čas, možnosti svobodnejše izbire in novi ženski identiteti, ki ni več v celoti podrejena materinstvu. Zanimalo me je, kako mlade ženske dojemajo svobodno možnost odločitve za materinstvo, ali o njej sploh razmišljajo, kako načrtujejo svojo prihodnost in kakšen vpliv ima pri takih odločitvah družba, za katero je materinstvo v večini še vedno samoumevno.
V teoretičnem delu obravnavam vlogo ženske v preteklosti in njeno precej drugačno vlogo v sodobni družbi. Posvečam se tudi dejavnikom odlaganja rojstev, ki so vzrok za višanje meje starosti žensk ob rojstvu prvega otroka in ob njihovi zaposlitvi. Ta namreč v današnjem svetu pomembno vpliva na ustvarjanje družine, za ženske pa je možnost kariere hkrati prednost in slabost, ki močno vpliva na dobrobit družine. Na koncu obravnavam tudi življenje brez otrok, saj je ta odločitev v današnji družbi še vedno zelo kontroverzna, a hkrati tudi vedno pogostejša.
V empiričnem delu zajemam izkušnje in mnenja štirih žensk. Na podlagi njihovih odgovorov v analizi predstavljam, kako torej mlade ženske dojemajo svobodno možnost odločitve glede materinstva, kako razmišljajo o svoji prihodnosti, kako dojemajo in sprejemajo pritisk družbe in kakšne izkušnje imajo s sprejemanjem (ne)materinstva v ožjem okolju.
Ključne besede: svobodna odločitev, materinstvo, mlade ženske, družba, ožje okolje
ABSTRACT
In my thesis, I devoted myself to exploring the importance of motherhood, its idealization, its change over time, the possibility of increased freedom of choice and a new female identity that is no longer entirely subordinate to motherhood. I wanted to know how young women perceive the freedom to choose motherhood, whether they are even thinking about it, how they plan their future, and what impact does society, for which motherhood is still very important, have on younger women.
In the theoretical part, I consider the role of a woman in the past and the role now, which is quite different. I also focus on the factors of birth delay, which are the cause for the increase in the age of women birthing their first child and the employment of women. In today's world, women employment is a major factor in family creation, and for women the possibility of a career is both an advantage and a weakness, as it has a profound impact on the well-being of the family. Finally, I also consider life without children, because this decision is still very controversial, but also increasingly popular in today’s society.
In the empirical section, I gather the experiences and opinions of four women. Based on their responses, I analyze how young women are perceived as free to decide on motherhood, how they think about their future, how they perceive and accept the pressure of society, and what experience they have in accepting (non)motherhood in an immediate environment.
Key words: free choice, motherhood, young women, society, immediate environment
KAZALO VSEBINE
1. UVOD ... 1
2. TEORETIČNI DEL ... 2
2.1 Materinstvo nekoč ... 2
2.1.1 Vloga ženske v preteklosti ... 2
2.1.2 Materinstvo kot naravna vloga ženske ... 3
2.1.3 Mit o materinstvu ... 4
2.2 Materinstvo v današnjem času ... 5
2.2.1 Odlaganje rojstva in njegovi dejavniki ... 6
2.2.1.1 Izobrazba mladih kot prioriteta ... 7
2.2.1.2 Odselitev iz skupnega gospodinjstva ... 8
2.2.1.3 Možnost kontracepcije ... 8
2.2.1.4 Samouresničevanje mladih ... 9
2.3 Zaposlitev ali družina? ...10
2.3.1 Zaposlene matere med kariero in družino ...11
2.3.2 Spreminjanje odnosov in družinskih vzorcev ...14
2.4 Odločitev za življenje brez otrok ...15
3. EMPIRIČNI DEL ...19
3.1 Raziskovalni problem ...19
3.1.1 Opredelitev problema in namen raziskovanja ...19
3.1.2 Cilji ...20
3.1.3 Raziskovalna vprašanja ...20
3.1.4 Raziskovalna metodologija ...20
3.2 Rezultati ...23
3.2.1 Pojmovanje mladih žensk glede svobodne možnosti odločitve za materinstvo ...24
3.2.2 Razmišljanje mladih žensk o svoji prihodnosti in načrtovanju materinstva ...25
3.2.3 Dojemanje in sprejemanje pritiska družbe glede materinstva pri mladih ženskah .37 3.2.4 Izkušnje mladih žensk s sprejemanjem (ne)materinstva v ožji socialni mreži, npr. družini, prijateljih, šoli, itd ...40
3.3 Interpretacija rezultatov ...43
4. SKLEP ...48
5. LITERATURA ...53
6. PRILOGE ...56
6.1 Primer intervjuja ...56
6.2 Primer kodiranega intervjuja ...63
Kazalo slik
Slika 1: Osnovni podatki o rojenih po: povprečni starosti matere ob prvem rojstvu otroka (Vir: Statistični urad Republike Slovenije) ... 7 Slika 2: Zaposlenost žensk v Sloveniji in Evropi (Vir: Eurostat) ... 11
Kazalo tabel
Tabela 1 Pregled kategorij po kodah drugega reda ... 23 Tabela 2
Primer pregleda kod 1. reda za vse kode 2. reda v kategoriji Pomen družin ... 24
1
1. UVOD
Raziskovanja materinstva kot svobodne odločitve sodobne ženske sem se lotila zato, ker mi je tema materinstva že od nekdaj zelo zanimiva, predvsem z vidika sprememb, ki so se na tem področju zgodile v zadnjih desetletjih in precej spremenile življenja žensk. Vedno mi je namreč bilo zanimivo razmišljati o tem, da so imele nekoč naše babice otroke že s šestnajstimi ali sedemnajstimi leti, medtem ko je nekaj takega danes skoraj nepredstavljivo ali pa deležno nerazumevanja in obsojanja. Le kje se je potem zgodil ta preskok, da družba sedaj na to gleda povsem drugače? Zanimivo mi je tudi dejstvo, da je izobrazba v današnjem svetu vedno večja prioriteta, predvsem med ženskami, ki v terciarnem izobraževanju prevladujejo, zato se sprašujem, ali je tudi pri posameznicah izobrazba tolikšnega pomena in ali se zavedajo prednosti in slabosti, ki jih podaljšanje šolanja prinese, ter kam oziroma kako posledično umeščajo materinstvo v svoje življenje.
Predvsem pa želim raziskati, kako se je spremenil položaj ženske, kaj je vzrok za to, da imamo ženske dandanes otroke vedno kasneje, in navsezadnje, kako mlade ženske, glede na to, da smo še vedno s strani družbe kot tudi ožjega okolja pod velikim pritiskom, da postanemo matere, razmišljamo o temi materinstva ter ali na tem področju zaznavamo kakšne pozitivne spremembe.
Pri temi materinstva se večina raziskav osredotoča predvsem na pare brez otrok, saj je takšno življenje še vedno dojeto kot najbolj nenavadno, zato je namen moje raziskave raziskati pomen materinstva v splošnejšem pomenu. Pričakujem, da bom pridobila več znanja glede dojemanja materinske vloge nekoč in danes, in ugotovila, kako se je vloga ženske s povečanjem možnosti udejstvovanja na vseh področjih spremenila. Raziskala pa bom tudi ovire, s katerimi se kljub boljšemu položaju v družbi ženske dandanes soočajo, in kaj jih v današnji družbi omejuje. S pomočjo analize empiričnega dela pričakujem boljši vpogled v razmišljanje mladih žensk o temi materinstva in širši uvid v težave in skrbi, s katerimi se mlade ženske ob tej temi srečujejo pri sebi in v družbi.
2
2. TEORETIČNI DEL
2.1 Materinstvo nekoč
2.1.1 Vloga ženske v preteklosti
Za boljše razumevanje statusa materinstva v sodobnem času je potrebno razumeti spreminjanje položaja žensk v preteklosti. Spolna delitev dela se je utrdila v času industrializacije, saj so moški začeli opravljati plačano delo izven doma, medtem ko so ženske postale gospodinje, necenjene in neplačane, hkrati pa se je utrdila ''naravna'' vloga ženske kot matere in žene (Oakley, 2000). Avtorica (prav tam) piše, da je bilo naraščanje števila žensk, katerih glavna zaposlitev je bilo gospodinjstvo, povezano s prepričanjem, da je oziroma bi moralo biti edino pravo mesto ženske njen dom. S tem, ko so ženski dodelili skrb za gospodinjstvo in otroke, so ji pravzaprav pripisali vlogo gospodinje in matere ter jo ''zaprli'' v dom. Sicer je bila ta omejitev bolj psihološka kot fizična, vendar pa institucionalizacija vloge gospodinje in matere kot primarne vloge vse ženske populacije pomeni, da širitev njihovega sveta v svet ovirata stvarnost in metafora (prav tam).
Kljub tej vlogi pa niso bile vse ženske takoj podvržene vlogi gospodinje, A. Witz (1993) namreč pojasnjuje, da je bilo na začetku 20. stoletja tipično, da so zaposlovali le mlade in samske ženske, ki so imele delo le, dokler se niso poročile. Po poroki pa jim je bila dodeljena vloga gospodinje. Takšna praksa je temeljila na ideologiji domačnosti, ki je ženske spodbujala k vrnitvi k svoji ''naravni'' vlogi, torej žene in matere (prav tam).
Po letu 1960 se je začela nova doba, ki je zamenjala prej obstoječo prakso dokončne odpovedi delu. Vedno več žensk se je na delo začelo vračati tudi po poroki, po navadi takrat, ko so njihovi otroci odšli v šolo (Witz, 1993). Še več pozitivnih sprememb se je pokazalo z razmahom feminizma v poznih 70. letih 20. stoletja, saj se je začel večati tudi delež žensk, ki so zaradi možnosti dela začele svoje življenje posvečati karieri in tudi izobrazbi (Kiguwa, Langa, in Mamabolo, 2009).
Kljub napredku pa so imele prej omenjene vloge še vedno močan vpliv. Dokler so ženske te vloge dojemale kot samoumevne in prave, je ideologija, ki stoji za njimi, to neenakost le še poglabljala. Boj za enake pravice pa se je lahko začel takrat, ko se je
3
mišljenje žensk spremenilo in te vloge več niso bile povsem samoumevne (Velišček, 2015). Avtorica (prav tam) še razlaga, da je emancipacija žensk torej močno pripomogla k spreminjanju razumevanja ženske vloge, pomemben korak do možnosti izbire pa je predstavljal tudi dostop do zanesljive kontracepcije. S tem je starševstvo postalo izbira in ne več nuja, ženske pa so tako lahko začele odločati o tem, kdaj bodo imele otroke oziroma ali jih bodo sploh imele.
2.1.2 Materinstvo kot naravna vloga ženske
Večina žensk na neki točki v življenju postane mati in za veliko število teh je izkušnja materinstva pravzaprav nek dokaz o ''pravi'' ženskosti, saj naj bi ta izkušnja definirala njihovo identiteto. Materinstvo je na splošno še vedno dojeto kot samožrtvovanje ženske in kot nekaj, kar bo žensko izpopolnilo, prav tako pa naj bi materinstvo ženski predstavljalo neko stabilnost in pravi namen življenja (Kiguwa idr., 2009).
Kot navajajo Kiguwa in idr. (prav tam), je v družbi to, da mora ženska skrbeti za otroke, postalo socialna norma, utemeljena na trditvi, da je materinstvo nekaj naravnega in zaželenega. Zato so ženske, ki postanejo matere, videne kot ''dobre'' ženske in so posledično deležne družbene potrditve in sprejemanja. Na podlagi tega se je vzpostavilo prepričanje, da je malokatera ženska pripravljena žrtvovati možnost materinstva za druge vloge oziroma življenjske cilje, kot so gradnja uspešne kariere in morebitno življenje brez otrok.
V patriarhalnih družbah je celo veljalo prepričanje, da so spočetje, nosečnost in vzgoja otroka primarni razlogi ženskega obstoja in razlogi za njeno čustveno izpopolnitev (Lutman, 2019).Tudi V. Leskošek (2002) piše, da je materinstvo dolge generacije veljalo kot najlepši in najnaravnejši poklic, ki je ženski torej prirojen. Za tiste, ki si materinstva ne želijo, pa je obstajala le ena prava razlaga, in sicer, da niso organsko normalno razvite in da so zaradi tega egoistične in sebične, zato jih družba ne more obravnavati kot prave ženske. O tem priča družbeno prepričanje, ki ga je zapisala avtorica Leskošek (prav tam, str. 221) : »Ženska je ženska le tedaj, ko je mati.«
Kljub temu A. O'Reilly (2004) pojasnjuje, da materinstvo, navkljub vsemu, ni primarna biološka funkcija ženske, temveč je le kulturna praksa, ki se je uveljavila v družbi. V
4
potrditev temu dodajam še zapis avtorice Kitzinger (1994, str.167), ki je zapisala:
»Sposobnost za materinstvo je nekaj, česar se ženska nauči.«
2.1.3 Mit o materinstvu
Mit, ki je sicer v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pojasnjen kot »zelo pozitivna, a nerealna predstava o določenih dogodkih, pojavih, ljudeh« (Fran-SSKJ), se v literaturi velikokrat pojavi prav v povezavi z materinstvom. Gre namreč za mit o materinstvu, v okviru katerega velikokrat zaznamo tudi mit o materinskem instinktu.
A. Oakley (2000) piše, da mit o materinstvu vsebuje tri splošno sprejete trditve, in sicer, da otrok potrebuje mater, da mati potrebuje otroka, in tretja, da je materinstvo v bistvu največ, kar ženska lahko doseže v svojem življenju. Te trditve sestavljajo zaprt krog, v katerega se večina žensk ujame. Materinski instinkt oziroma gon pa je po mnenju Oakleyeve v družbenih diskurzih zelo priljubljen. Naj bi ga imela vsaka ženska, zagotovo pa vsaka mati, ki na podlagi tega ustrezno skrbi za svojega otroka, zatorej naj bi bilo škodljivo za materino psihično zdravje, če otroka po rojstvu preda v skrb komu drugemu.
Tako mit o materinstvu kot mit o materinskem instinktu naj bi bila po besedah avtorice C. Holmes (2006) osnovana podobno kot katerikoli družbeni pojav, kar pomeni, da sta se oblikovala na podlagi subjektivnega mnenja posameznikov o določeni stvari, le-to pa je potem preko dominantnih osebnosti obveljalo kot neko objektivno dejstvo v družbi. Tako se je učinkovito vzpostavil tudi okvir, kaj bi naj pomenilo biti dobra mati.
Težava je v tem, da so miti večinoma zelo močno zasidrani v družbeni zavesti in zato težko uničljivi. A. Oakley (2000) v svojem delu argumentira, da je primarna funkcija mita pravzaprav to, da podpira obstoječi družbeni red, časti tradicijo in tudi ohranja konzervativne vrednote družbe. Prav zato se o mitih ne sprašujemo, jih ne pojasnjujemo in jih navajamo kot dejstvo, zaradi česar to posledično tudi postanejo.
Večina ljudi namreč verjame, da če je tako vselej bilo, naj tako tudi ostane, ker je to najbolje za vse.
Tudi M. Vicedo-Castello (2005) je v svoji knjigi Materinski instinkt prišla do spoznanja, da materinski instinkt izhaja le iz družbe in kulture in ne iz narave oziroma biologije.
Pravi, da ni nikakršnega znanstvenega dokaza, da materinski instinkt, ki bi sprožil željo
5
po otrocih ter jih opremil z veščinami za primernejšo skrb za otroke od moških, zares obstaja. To nakazuje tudi nataliteta, ki se skozi obdobja močno spreminja in je pogojena še z ostalimi razlogi. Toda A. Oakley (2000) opozarja, da je mit o materinstvu že terjal svoj davek, saj zaposlene matere še sedaj muči občutek krivde, saj zaradi internaliziranega mita mislijo, da njihov otrok potrebuje nekaj, kar mu lahko dajo le one.
Avtorica nadaljuje, da je mit o materinstvu eden glavnih virov zatiranja žensk, saj krepi domestikacijo ženske ter posledično poglablja njihovo identificiranje s svetom dóma.
Avtorica Stermecki (2005) zaključuje, da je mit o materinstvu eden izmed najpogubnejših mitov, ki bi jih morali zavreči. S tem se strinjam tudi sama, saj menim, da sta mita o materinstvu in materinskem instinktu v družbi še vedno močno prisotna, kar le dokazuje, kako močno sta se v družbi uveljavila kot resnično dejstvo in kako težko ju bo zares odpraviti.
2.2 Materinstvo v današnjem času
Po drugi svetovni vojni se je položaj deklet in žensk začel izboljševati, saj je postopoma prišlo do liberalizacije in fleksibilizacije spolnih vlog, kar je sicer po eni strani prineslo več možnosti za ženske, po drugi strani pa tekmovanje v storilnostno naravnani moški kulturi pomeni tudi več stresa in več možnosti za neuspeh. Kljub temu imajo danes ženske veliko manj ovir in večje priložnosti na trgu dela, prav tako pa tudi materinstvo več ni samoumeven konec zaposlitvene poti ženske (Ule in Kuhar, 2003).
A. Švab (2001) pojasnjuje, da materinstvo danes ni več ekskluzivna ženska identiteta in ena izmed prioritetnih odločitev v življenju ženske, kar naj bi kazali tudi podatki, da se veča delež žensk, ki se ne odločijo za otroke. Ta podatek moramo sicer razumeti v kontekstu spreminjanja prioritet žensk in prožne možnosti odločanja, kar privede do odlašanja odločitve za materinstvo na poznejša leta.
Dandanes se ženske predvsem zavedajo svoje možnosti lastnega svobodnega odločanja za reprodukcijo. Vedno več jih ima le enega otroka ali pa se prostovoljno odločijo za življenje brez njih, vse te strategije pa ženskam omogočajo večjo svobodo pri uresničevanju drugih potencialov in razvijanju različnih področij svojega življenja (prav tam). Avtorici Ule in Kuhar (2003) prav tako razlagata, da imajo danes ženske veliko več svobode kot nekoč, njihove prioritete pa zato postanejo izobrazba, delo in
6
kariera, s čimer si lahko zagotavljajo ohranjanje neodvisnosti. Vse našteto je pomembno za njihovo lastno identiteto, materinska vloga pa dandanes ni več poslanstvo, temveč emotivna vloga. Meyers (2001, v Sevón, 2005) podpira avtonomno odločanje žensk o temi materinstva, saj meni, da lahko ima le-to tudi negativne posledice na njihovo življenje. Vidi jih predvsem v tem, da je ženska večinoma sama odgovorna za vzgojo otrok, odločitev za otroka pa lahko pomembno vpliva tudi na njeno zaposlitev, večinoma v negativnem smislu. Avtorica pa tudi meni, da materinstvo ne more biti edina možna pot za izpopolnitev vsake ženske.
K spreminjanju pomena materinstva v današnji družbi pa je po mnenju avtorice Švab (2001) prispevalo tudi demistificiranje mnogih vidikov materinstva, kar se dogaja predvsem preko znanstvenih diskurzov. Tukaj gre tako za popularizacijo medicinskega znanja o delovanju ženskega telesa kot demistifikacijo družbenih teorij, predvsem feminističnih. Eden od pomembnejših vidikov demistificiranja je, kot piše Švab (prav tam), tudi razbijanje prepričanja, da je lahko materinstvo vezano le na heteroseksualno razmerje in zakonsko zvezo. Bistveni del spreminjanja družinskega življenja v današnjem času je namreč ravno širše družbeno sprejemanje istospolnih družin.
2.2.1 Odlaganje rojstva in njegovi dejavniki
Z vstopom žensk na trg dela in predvsem njihovim vključevanjem v izobraževalni sistem, ki za žensko pomeni izboljšanje možnosti za doseganje višjih položajev in večjo prepustnost meja na trgu dela, se je materinstvo počasi začelo premikati na kasnejša leta. Premaknilo se je predvsem na čas, ko se je ženska osebnostno razvila, dosegla izobrazbene cilje, stabilno zvezo in postavila karierne temelje (Selinšek, 2004).
V slovenskem prostoru to potrjujejo tudi podatki SURS-a, ki kažejo, da je povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v zadnjih nekaj desetletjih močno narastla.
Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila v letu 2018 29,5 leta, medtem ko je bila ta starost v letu 1975 kar 6,7 leta manj, kar torej pomeni, da je bila takrat povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 22,8 leta (SURS, dostopano 1. 4. 2020).
7
Slika 1: Osnovni podatki o rojenih po: povprečni starosti matere ob prvem rojstvu otroka (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)
K odlaganju materinstva na kasnejša leta pa veliko prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so višja izobrazba mladih, predvsem žensk, ki v prejšnjih desetletjih ni bila tako pogosta, kasnejša odselitev mladih od staršev, dostopnost široke izbire kontracepcije in drugačne prioritete mladih.
2.2.1.1 Izobrazba mladih kot prioriteta
V naši današnji družbi je dobra izobrazba predvsem zaradi boljših pogojev kasnejše zaposlitve zelo pomembna. V Sloveniji je bilo po podatkih portala SURS za leto 2018/2019 v terciarno izobraževanje vključenih 75.991 študentov, med njimi je bilo 32.188 oziroma 42,3 % moških in 43.803 žensk, kar je 57,7 % (SURS, dostop 10. 6.
2020).
Kot kažejo podatki za Slovenijo, v terciarnem izobraževanju prevladujejo ženske, ki naj bi po nekaterih navedbah bile pri zaključevanju študija tudi uspešnejše od moških.
Terciarno izobraževanje pa za večino mladih pomeni tudi podaljševanje bivanja doma oziroma sobivanja s starši v istem gospodinjstvu.
8
2.2.1.2 Odselitev iz skupnega gospodinjstva
Kot sem omenila, večina mladih zaradi študijskih obveznosti in s tem povezanih stroškov v času šolanja še vedno sobiva s svojimi starši. Avtorica M. Kuhar (2013) pojasnjuje, da so za podaljševanje medgeneracijskega sobivanja krivi različni razlogi.
Stanovanjska ponudba v Sloveniji je nezadostna, stanovanja so v zasebni lasti, cene najemnin pa relativno visoke, kar si le malo število študentov lahko privošči. Izpostavi tudi dejstvo, da trg dela ne more dovolj hitro absorbirati velikega števila visoko izobraženih mladih, saj je prostih delovnih mest malo, če pa že dobijo zaposlitev, pa gre večinoma za določen čas ali pa za nestabilne in relativno slabo plačane oblike zaposlitve.
K daljšemu sobivanju staršev in mladih je pripomogla tudi večja liberalizacija odnosov med starši in otroki, ki je uravnotežila moči med generacijami. Mladi, ki bivajo doma, tako danes uživajo večjo svobodo in imajo manj omejitev, prav tako je postalo običajno, da njihov partner prenoči v njihovem gospodinjstvu. Izvorna družina je prav tako postala ključni element pri podpori mladim, kar je skupaj s podaljševanjem izobraževanja še povečalo obdobje odvisnosti oziroma polodvisnosti otrok od staršev in posledično premaknilo izselitev iz skupnega gospodinjstva (Ule in Kuhar, 2003).
SURS navaja, da je v Sloveniji v letu 2016 delež mladih, živečih v skupnem gospodinjstvu s starši, znašal 79,3%, kar je tudi več od celotnega povprečja Evropske unije, ki znaša 65,7%. Mladi se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo šele nekje po koncu študija, kar dokazuje tudi povprečna starost mladega ob odselitvi v letu 2016, ki je znašala 28,2 leta. Za primerjavo, v EU je povprečna starost mladega ob odselitvi nižja, in sicer 26,1 leta. Razlike se kažejo tudi v spolu, saj je bila leta 2016 starost ženske ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starši v povprečju 27,1 leta, moški pa so se odselili dobri dve leti kasneje, z 29,2 leta (SURS, 1. 4. 2020).
2.2.1.3 Možnost kontracepcije
E. Sevón (2005) piše, da je eden izmed vidikov, ki se navezujejo na materinstvo in po katerem se razlikujejo ženske v današnji družbi od tistih na začetku 20. stoletja, tudi ta, da sta sedaj splošno dostopna tako velika izbira različne zanesljive kontracepcije kot tudi splav, če je nosečnost nezaželena. Ženske v 20. stoletju so namreč bile eno
9
najpomembnejših bitk za ženske, in sicer boj za pravico do lastnega telesa. Spoznale so, da bodo resnično svobodne šele, ko se bodo lahko rešile stalnih nosečnosti, ki so jih izčrpavale, kar so končno dosegle s pravico uporabe kontracepcijskih sredstev (Žnidaršič, 1999, v Gorjan, 2015). Tako je materinstvo postalo več kot samo usoda ženske, postalo je možnost izbire oziroma ena izmed možnosti življenja, za katero se ženska lahko odloči.
Po letu 1960, ko je v uporabo prišla kontracepcijska tableta, se je življenje žensk namreč močno spremenilo. Po odobritvi prve kontracepcijske tablete so lahko začele učinkovito nadzorovati svojo plodnost, kar je posledično rezultiralo v večji svobodi pri odločanju za rojstvo otrok. Z uporabo kontracepcije se je število nezaželenih nosečnosti zelo zmanjšalo, hkrati pa je to za ženske takrat pomenilo, da so se lahko začele posvečati tudi drugim vidikom življenja, kot recimo izobraževanju, politiki, družbi in ostalemu (Planned Parenthood, v Podbevšek, 2019). Z uporabo kontracepcije pa se je za ženske spremenil še en pomemben vidik življenja, in sicer spolnost. Kot razlaga K. Podbevšek (prav tam), je spolnost postala svobodnejša, saj so ženske lahko začele v spolnih odnosih uživati, brez strahu pred neželeno nosečnostjo. Seksualnost je postala bolj prožna, ženske pa so lahko z njo upravljale po svoji želji, saj reprodukcija tako več ni bila prvotni namen spolnosti.
Ule in Kuhar (2003), navajata, da večina žensk sedaj verjame, da lahko same izberejo, pri kateri starosti bodo imele otroka, saj so današnje generacije žensk namreč vajene, da lahko s kontracepcijskimi sredstvi same uravnavajo svoje reproduktivno življenje.
Dandanes je razvoj kontracepcije pravzaprav že tako napredoval, da lahko prav vsaka ženska med različnimi oblikami kontracepcijskih sredstev najde pravo zase, prevzame nadzor nad svojo plodnostjo in se tako posveti tudi drugim vidikom svojega življenja.
Hkrati pa v današnji družbi mladim spolnost predstavlja užitek in zabavo, medtem ko je reproduktivna funkcija izgubila svojo pomembnost.
2.2.1.4 Samouresničevanje mladih
Ule in Kuhar (prav tam) pišeta, da je eden izmed razlogov za odlaganje materinstva tudi to, da ženske danes želijo trdno in dolgotrajno razmerje, preden se odločijo postati matere. Med posameznicami in tudi posamezniki je danes namreč pogosto, da odnos preizkusijo, preden nadaljujejo s pomembnim korakom – starševstvom. Ta strategija
10
je za večino mladih pravzaprav nek varovalni mehanizem pred propadlim zakonom, katerih število je v današnji družbi v porastu. Nadaljujeta še, da mladim dandanes odločitev za otroka pomeni odpoved lastni avtonomiji in svobodnim načrtom za prihodnost vsaj za nekaj časa, zato je za tako odločitev potreben tehten premislek.
Oblikovanje lastne družine ne predstavlja več dokaza odraslosti, prav tako pa večina ljudi to fazo oblikovanja družine občuti bolj kot izgubo nečesa kot pa pridobitev.
Pojasnjujeta, da je v današnji družbi velikega pomena samouresničevanje. Veliko mladih želi ''delati na sebi'', torej slediti svojim izobrazbenim ciljem, se posvečati osebnostni rasti ter se predvsem neodvisno odločati. Ideal mladih je sedaj predvsem to, da iz svojega življenja naredijo največ, kar lahko, odločitev za otroka pa na tej poti predstavlja oviro, za katero v tem obdobju nimajo časa.
2.3 Zaposlitev ali družina?
Povojni industrijski razvoj in socialistična ideologija sta, kot razlagata Ule in Kuhar (prav tam), zelo vplivala na večjo prisotnost žensk na trgu dela, saj so socialistične zahteve po izobraževanju spolov, polni zaposlenosti žensk in predvsem zakoni, ki niso delali razlik med moškimi in ženskami, pomembno pripomogli k številčnejši navzočnosti žensk na trgu dela.
V sodobni družbi pa naj bi na odločanje o rojstvu otrok pomembno vplivala tudi normativna pričakovanja, ki sedaj vedno bolj promovirajo zaposlitev žensk. Praviloma se po zaključku študija od žensk pričakuje, da bodo zaposlene izven doma, kar pomeni, da se soočijo z dvema izbirama – ali se odločijo imeti otroka, preden se redno zaposlijo, ali pa kot prioriteto postavijo zaposlitev in tako materinstvo prestavijo na kasneje. Glede na to, da pa je pričakovana norma tudi to, da imaš pred oblikovanjem družine dovolj sredstev, je torej za ženske edina rešitev vstop na delovni trg in odložitev materinstva (Rajgelj, 2008).
O odlaganju materinstva kot posledici normativnega pričakovanja, govori tudi A. Švab (2001), ki meni, da je svobodna odločitev za materinstvo le iluzija. Pojasnjuje, da družbeni pogoji postmodernosti ustvarjajo le navidezno možnost izbire, ki je družbeno funkcionalna, kar v primeru materinstva pomeni, da je družbeno pričakovana in sprejemljiva opcija le ta, da se ženska najprej odloči za kariero in šele nato za
11
materinstvo. Ta iluzija individualne izbire, torej možnosti izpolnjevanja individualnih želja ter pozitivnega vrednotenja osebnostnega razvoja, pa se kaže kot neko sredstvo za razrešitev napetosti med zahtevami zaposlitvene sfere v postmodernih pogojih in materinstvom.
Tudi po rojstvu pa večina žensk kariere ne more postaviti na stranski tir in se zato kmalu po rojstvu vrne na delovno mesto. Temu botrujejo zaostritve pogojev v delovni sferi, saj delodajalci pričakujejo vedno več izpopolnjevanj, boljšo izobrazbo, hkrati pa se večata nestabilnost v zaposlovanju in ohranjanju delovnega mesta. Ženska si v takšnih postmodernih pogojih zaposlovanja prekinitve kariere torej ne more privoščiti, saj s tem tvega izključitev iz zaposlovanja (prav tam).
2.3.1 Zaposlene matere med kariero in družino
V Sloveniji je zaposlenost žensk dokaj visoka, pravzaprav smo celo nad povprečjem Evropske unije. Kot kažejo podatki na spodnjem grafu, je bilo v letu 2018 v Sloveniji zaposlenih kar 71,7% žensk, starih med 20 in 64 let, medtem ko je odstotek v ostalih članicah Evropske unije znašal 67,4 (Eurostat, 2. 4. 2020).
Slika 2: Zaposlenost žensk v Sloveniji in Evropi (Vir: Eurostat)
12
Glede na to, da je materinstvo v naši družbi še vedno močno pričakovano in zastopano, lahko sklepamo, da je večina teh zaposlenih žensk tudi mater, oziroma to še bodo.
Ženske so, kot smo videli do zdaj, možnost izobrazbe in zaposlitve z veseljem sprejele in začele koristiti, vendar pa so se s tem pojavili novi izzivi, ki jim morajo biti vsakodnevno kos.
Dejstvo je, da dandanes materinstvo pri izgrajevanju karierne poti za žensko predstavlja oviro, ne glede na to, ali je že mati ali tega sploh še ne načrtuje. Stereotipno prepričanje je namreč takšno, da bo materinstvo na žensko vplivalo negativno, oziroma da bo kvaliteta njene usposobljenosti slabša. Če želi ženska torej kljub tem oviram uspeti, mora najprej zanikati svojo materinsko vlogo, kar pa posledično le še potrdi prej omenjene stereotipne predpostavke (Selinšek, 2004).
Materinstvo in otroci žensko na trgu dela postavijo v podrejen položaj, saj to pomeni, da bo morda večkrat odsotna z dela, kar pa za veliko delodajalcev predstavlja težavo.
Mnogokrat se zgodi, da delodajalci od žensk pričakujejo, da še nekaj časa ne bodo odsotne zaradi nosečnosti, čemur želijo ženske, zaradi strahu pred izgubo službe, ustreči in zato preložijo materinstvo na kasnejši čas (Kuralt, 1998 v Palčič, 2002).
Večina žensk v današnjem času takšnim zahtevam, vsaj na začetku poklicne poti, ugodi, saj se, kot piše A. Selinšek (2004), zavedajo napredka medicine in razvoja novih možnosti na področju plodnosti in zanositve. To pomeni, da se zavedajo možnosti, da lahko v materinsko vlogo vstopijo tudi po tridesetem letu ter tako izpolnijo svoje karierne cilje ter hkrati zadovoljijo družbena pričakovanja.
Pritisk, s katerim se ženske soočajo, je pogosto tudi ta, da sta delo in družina dve različni področju, ki sta pogosto v konfliktu. Matere se soočajo z vprašanji, kako razporediti vrednote, da nobeno od teh področij ne bo trpelo. Soočajo se z daljšimi delovniki, hkrati pa jih skrbi, ali bodo zaradi opravljanja morebitnih nadur zanemarile družino in s tem svojo materinsko vlogo. Pogosto pa tudi sami delodajalci od žensk zahtevajo, da dokažejo, da so njihove prioritete na delu in da le-to ne bo trpelo zaradi družine (Nicolson, 1993). Po mnenju Oakleyeve (2000), se vedno bolj kaže ambivalentnost položaja žensk, ki ga povzročata dve nasprotujoči vlogi, in sicer ženska vloga in moderna vloga. Cilja oziroma prioriteti prve bi naj bila zakon in materinstvo, medtem ko je prioriteta druge vloge kariera. Glede na to, da sta vlogi nasprotujoči, se
13
posledično izključujeta tudi cilja, ženske pa se ob poskušanju združevanja obeh soočajo z občutki krivde, obupa in neuspeha.
Tudi avtorica Garey (1999) v svojem delu piše, da kulturni kontekst, v katerem sta materinstvo in zaposlitev razumljena kot moteča drug za drugega, zaposlenim ženskam daje občutek, da se morajo nenehno dokazovati v svoji vlogi matere. Medtem ko so ženske, ki ne delajo, dojete kot '' full-time mothers'', se zaposlene matere želijo družbi pokazati in dokazati, da dobro opravljajo tudi svojo materinsko nalogo. To se po navadi kaže kot javno izpostavljanje z otrokom ali pa z razglašanjem stvari, ki jih za svojega otroka storijo.
Vendar pa usklajevanje družine in dela za vse zaposlene ženske ni ''prekletstvo'', temveč nekatere svojo zaposlitev vidijo kot nekaj pozitivnega. M. Ule in M. Kuhar (2003) pišeta, da nekatere ženske vidijo svoje poklicno življenje kot samouresničevanje, ki jim prinaša zadovoljstvo. Delo naj bi na mater praviloma vplivalo pozitivno, ker veča njeno samozavest, hkrati pa veča tudi splošno zadovoljstvo z življenjem. Zaposlena mati naj bi, prav tako po besedah avtoric, bila bolj uravnovešena v odnosih, predvsem do otrok, kjer naj bi bil odnos bolj čustven, to pa verjetno izvira iz njene lastne sreče oziroma zadovoljstva.
Zagotovo lahko rečemo, da je človek, ki ima možnost početi nekaj, kar ga veseli, kjer se počuti koristnega in kjer je uspešen, veliko bolj notranje zadovoljen in srečen kot nekdo, ki teh možnosti nima. Morda se to še najbolje kaže pri ženskah, ki imajo sedaj možnost svobodnejše izbire, tako na področju izobrazbe kot tudi drugih področjih življenja, kar se morda kasneje odraža bolj pozitivno na področju družinskega življenja in usklajevanja obveznosti.
Avtorica Oakley (2000) pa izpostavlja še en izziv za ženske, in sicer, da je današnja ženska močno okupirana s prizadevanjem, da bi čim učinkoviteje združila tudi vlogo gospodinje in delavke ter tako zadovoljila vsem pričakovanjem. Dejstvo namreč je, da četudi so ženske zaposlene, to ne pomeni, da se zmanjšajo njihove gospodinjske obveznosti in skrb za dom, saj le-te še vedno večinoma pripadejo ženski (Zaviršek, 1994). Kljub temu da je sicer zaradi razvoja tehnologije sedaj na voljo vedno več gospodinjskih pripomočkov, ki naj bi delo doma olajšali, pa se je ustvaril pritisk, da mora biti dom nenehno čist, pospravljen, kar za žensko pomeni, da se delo doma nikoli ne konča. Zato je sedaj nova junakinja našega časa tista ženska, ki uspešno manevrira
14
med gospodinjstvom, materinstvom, delom ter osebnimi interesi (Rener, v Oakley, 2000).
2.3.2 Spreminjanje odnosov in družinskih vzorcev
Predvsem med mlajšimi generacijami pa so se začele kazati določene spremembe na področju razumevanja odnosov, razporeditve dela med spoloma in posledično večji vključenosti obeh spolov v družinsko življenje. Mladi postopoma zavračajo do sedaj prevladujoči sklop vrednot, ki je vseboval delo, zaposlitev in kariero ter se vedno bolj nagibajo k bolj osebno naravnanim vrednotam, kot so medosebni odnosi, osebni razvoj, izobrazba ter kvalitetno vsakdanje življenje (Heitmeier, Olk, 1990, v Ule, 2007).
Posledično so se začeli spreminjati tudi odnosi oziroma razporeditev spolnih vlog v odnosih. Wilkinson (1997, v Ule, 2007), pravi, da raziskave kažejo povečano stopnjo zaupanja in medsebojnega spoštovanja med partnerji. Sprožil se je premik od zakona kot institucije k zakonu kot odnosu, kar pomeni, da se je spremenil tudi del kulture odnosov, ki je posledica svobodne izbire. Kljub obstoječim spolnim hierarhijam mladi moški in ženske iščejo nove modele vlog ter tako uveljavljajo nove vzorce partnerskih odnosov, hkrati pa se obojim zdijo produktivne in reproduktivne naloge vedno bolj enako pomembne, kar veča možnosti za harmonične odnose med spoloma (Ule in Kuhar, 2003). Avtor Wilkinson (1997, v Ule, 2007), pa še navaja, da se sedaj mladi spoznajo in preprosto živijo skupaj za razliko od mladih pred desetletji, ki so se spoznali, poročili in imeli otroke, vse v precej kratkem času.
Menim, da se ta razlika med generacijami vedno bolj opaža, saj lahko že na primeru naših starih staršev ali pa tudi še staršev vidimo, da so se poročali za naše sedanje razmere zelo zgodaj, prav tako je hitro po poroki zares sledil prvi otrok. Sedaj se nam to morda zdi celo nenavadno, saj je potek življenja mladih v prvi vrsti osredotočen na izobrazbo in šele nato na ustvarjanje družine. Lahko pa do ustvarjanja družine sploh ne pride.
15
2.4 Odločitev za življenje brez otrok
Materinstvo se torej prestavlja na kasnejša leta, na čas, ko je ženska zaključila izobraževanje, dobila službo in si ustvarila dovolj stabilen odnos, da je pripravljena na naslednji korak – materinstvo. Vendar pa je zadnja leta v porastu še en pojav, in sicer življenje brez otrok, za katerega se odloča vedno več žensk.
V literaturi se najpogosteje omenjata dva tipa stanja brez otrok, in sicer prostovoljno in neprostovoljno. Pod pojmom prostovoljno stanje brez otrok razumemo odločitev posameznice oziroma posameznika, da nikoli ne bo imel otrok, ne glede na svojo biološko sposobnost za reprodukcijo. Na drugi strani pa je za neprostovoljno stanje brez otrok večinoma kriva neplodnost, lahko pa tudi razne bolezni ter nezmožnost najti ustreznega partnerja (Rajgelj, 2008). Sama se bom v tem delu posvetila prvemu tipu stanja brez otrok, torej prostovoljnemu, saj je ta posledica svobodne odločitve ženske in njenega partnerja.
Raziskovalci so prostovoljno stanje brez otrok poskušali razložiti s pomočjo teorij, katerih pristopi poudarjajo racionalno izbiro posameznika, in ideacijskih pristopov.
Slednji poudarja spremenjene vrednote in norme, racionalna izbira pa izpostavlja tehtanje prednosti in slabosti starševstva (Heaton in Jacobson, 1999, v Rajgelj, 2008).
Ena izmed karakteristik posameznikov, ki se prostovoljno odločijo za stanje brez otrok, bi naj bila ta, da materinstvo vidijo kot vsezajemajoče in nekompatibilno z ostalimi življenjskimi cilji. Za te posameznike naj bi bila odločitev, da otrok ne bodo imeli, edina možnost, da uresničijo svoje življenjske cilje (Veevers, 1980, v Maher in Saugeres, 2007).
Kot navaja Meyers (2001, v Kiguwa idr., 2009), so ženske, ki se ne odločijo za materinstvo, velikokrat podvržene stigmatizaciji, zaničevanju s strani tistih, ki materinstvo dojemajo kot naravno stanje oziroma vlogo vseh žensk. Razni diskurzi, predvsem družbeni, materinstvo predstavljajo kot obvezno za vse ženske, v skladu s temi diskurzi pa je ženska brez otrok posledično videna kot deviantna, neženstvena, sebična, celo nenaravna in psihološko motena (Gillespie, 2003, v Kiguwa idr., 2009).
Letherby (1994, v Sevón, 2005) meni, da je velikokrat težko biti ženska brez otrok, saj je težko razložiti osebne odločitve, izkušnje in lastno usodo, poleg tega pa ljudje zelo
16
radi dajejo neželene nasvete, ki so v povezavi z življenjem brez otrok lahko tudi zelo kruti.
Odločitev, da ženska ne postane mati, ni dovoljena alternativa na ravni družbenih diskurzov (Meyers, 2001, v Sevón, 2005). Tudi nekateri drugi raziskovalci so do sedaj že pisali, da odločitev za nematerinstvo med ljudmi ni videna kot prava odločitev za žensko, Letherby (1994, v Sevón, 2005), pa še piše, da je v današnji družbi resno vprašanje to, zakaj se ženskost enači oziroma združuje z žensko reproduktivno zmožnostjo. Meni, da je paradoksalno, da so ženske vzpodbujene, da merijo svojo pomembnost skozi materinstvo, hkrati pa je materinstvo v družbi zelo nizko cenjeno. Glede na to, da družba zelo očitno zavrača možnost nematerinstva in je takšna odločitev močno stigmatizirana, me zanima, kaj so lahko razlogi, da se posamezniki, predvsem ženske, kljub temu odločijo, da otrok ne bodo imele.
Ule in Kuhar (2003) vidita vzroke v tem, da ima vse več ljudi v življenju drugačne načrte in jim otroci več ne predstavljajo življenjskega cilja. Rajgelj (2008) dodaja, da ljudje danes odločitve o otrocih ne sprejemajo le zaradi svoje želje in čustvenih razlogov, temveč se, predvsem mladi, o otrocih odločajo na podlagi razmisleka in tehtanja razlogov, ki na koncu odločijo, ali bodo starševstvo sprejeli ali zavrnili. Belcher, (2000, v Sevón, 2005) pa meni, da lahko naraščajoča številka žensk brez otrok pomeni različne in medsebojno nasprotujoče stvari. Lahko na primer nakazuje, da se kulturni pritisk na ženske odločitve v zvezi z materinstvom postopoma zmanjšuje, ali pa hkrati nakazuje na to, da zaostrovanje zaposlitvene kulture ženske sili k temu, da zaradi obveznosti ostanejo brez otrok.
Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je avtorica Houseknecht, izvedla obsežno metaštudijo, v katero je zajela 47 raziskav, ki so po letu 1975 obravnavale tematiko prostovoljnega stanja brez otrok. Iz teh raziskav je izluščila nekaj razlogov, ki naj bi botrovali prostovoljni odločitvi za stanje brez otrok (Houseknecht, v Rajgelj, 2008):
• Kot najpomembnejše naj bi vprašani navedli svobodo kot alternativo odgovornosti za otroka. Ta svoboda naj bi posameznikom omogočala možnost samouresničenja, spontanosti, za večino pa je materinstvo predstavljalo odgovornost in samožrtvovanje.
• Kot drugi razlog so navajali grožnjo kvaliteti partnerskega odnosa, saj naj bi se s prihodom otroka zmanjšala intimnost in poslabšala komunikacija ter odnos.
17
• Kot tretji razlog pa je predvsem ženska populacija navedla karierne aspiracije.
Avtorica Velišček (2015) v prid življenju brez otrok navaja naslednja dejstva, ki naj bi veljala za osebe brez otrok:
• Ljudje brez otrok naj bi bili srečnejši, saj imajo v življenju druge stvari, ki jih izpolnjujejo, prav tako manj trpi njihov odnos s partnerjem.
• Življenje brez otrok omogoča boljše duševno zdravje, saj ni depresije, utrujenosti in izčrpanosti, o kateri pogosteje poročajo starši otrok.
• Pari brez otrok imajo več časa zase, denarja in zasebnosti, saj se ne odrekajo svojim interesom zaradi skrbi za otroke, prav tako so bolj fleksibilni in svobodni ter se lažje posvetijo svojemu partnerju.
Ule in Kuhar (2003) pišeta tudi o tem, da je danes vzgoja otroka postala nekakšna znanost, ki se je moramo naučiti. Obstaja namreč nešteto knjig, strokovnih nasvetov in vodil, ki naj bi predstavljali ''pravilno'' vzgojo. Neupoštevanje tega bi naj vodilo do nepopravljivih posledic, kot je neuspešnost otroka, uspeh pa je tisti, ki je pri vzgoji otroka v današnji družbi ključen. Otroštvo pravzaprav postaja vedno večji projekt, ki potrebuje nenehen nadzor, skrb in vodenje, otrok pa posledično odvisno bitje, ki potrebuje stalno prisotnost odraslih oseb, ki skrbijo za vse vidike njegovega življenja, dokler se ta odvisnost otroka ne konča. Prav zaradi rasti takšnih in podobnih zahtev, ki so povezane s starševsko vlogo, se vedno več parov raje odloči za življenje brez otrok (prav tam).
Predvsem so z raznimi nasveti in vodili za vzgojo obremenjene ženske, ki lahko na vsakem koraku preberejo nov nasvet, kako biti dobra mama, kako vzgajati in kaj vse delajo narobe.
Ženske zaradi močnega odklonilnega odnosa družbe še vedno redko priznajo, da si otrok preprosto ne želijo. Ta tema namreč za večino ljudi še vedno predstavlja velik tabu, saj odpira neprijetne pogovore in s tem sproža negativna čustva. Veliko ljudi zaradi teh občutkov v pogovoru o morebitnem življenju brez otrok reagira burno, lahko tudi agresivno in predvsem sovražno do tistih, ki si otrok ne želijo. To je lahko razumljeno kot način samoobrambe, saj je prostovoljno življenje brez otrok za nekatere grožnja eni izmed najpomembnejših vrednot naše družbe – družini. Velikokrat se tudi
18
zgodi, da so ljudje brez otrok deležni neutemeljenih komentarjev, v smislu, da je njihovo življenje lažje, ker nimajo otrok. Predvsem pa starši, ki se s starševstvom preveč poistovetijo oziroma svojo identiteto gradijo na podlagi tega, težko razumejo, da nekdo otrok ne bi želel in da se ob takšni odločitvi še celo počuti izpopolnjenega in zadovoljnega (Velišček, 2015). Avtorica (prav tam) nadaljuje, da so ženske oziroma pari brez otrok torej večino svojega življenja nerazumljeni in podvrženi raznim predsodkom. Nekateri izmed teh predsodkov so na primer: ljudje brez otrok so hladni, brezsrčni in otrok ne marajo, ljudje brez otrok so sebični in neodgovorni, življenje brez otrok je prazno, samotno in neizpolnjeno, pa tudi eden izmed najpogostejših in najbolj neutemeljenih, ki smo jih že zasledili, da ženska brez otrok ni prava ženska.
Seveda so takšni predsodki popolnoma neutemeljeni in ljudi brez otrok le še bolj stigmatizirajo ter jim, kljub odločitvi, ki je zanje same prava, vzbujajo občutek, da so naredili napako.
Naj zaključim z razmislekom, ki ga podaja avtorica C. Morell (2000), in sicer, da ženske brez otrok, neglede na to, ali so brez otrok zaradi svoje odločitve, drugih možnosti ali okoliščin, potrebujejo svet, ki sprejema in potrjuje življenje brez otrok kot normalno, predstavljivo in zaželeno. Če želimo o življenju brez otrok razmišljati na nove načine, pa je vsekakor potrebno razviti tudi alternativne diskurze in modele, ki bodo odločitvi za prostovoljno življenje brez otrok pripisali potrebno veljavo.
19
3. EMPIRIČNI DEL
3.1 Raziskovalni problem
3.1.1 Opredelitev problema in namen raziskovanja
Večina žensk postane mati enkrat v življenju in za večino je to ključno, da postane ''prava'' ženska. To, da bi morala ženska imeti otroke in skrbeti zanje, je postala že kar družbena norma, ki temelji na prepričanju, da je materinstvo za žensko naravno in zaželeno. Materinstvo se tako pojmuje kot prioritetni del ženske identitete, kar torej pomeni, da so vse druge dejavnosti in interesi v njenem življenju drugotnega pomena.
(Zaviršek, 1994, str. 26 ). Z razmahom feminizma v poznih 70. letih prejšnjega stoletja pa so se začele pozitivne spremembe v življenju žensk. Takrat so ženske začele vstopati na trg dela in delež tistih, ki so svoje življenje raje posvetile karieri in izobrazbi, je začel naraščati (Langa, Kiguwa, Mamabolo, 2009). Emancipacija žensk je torej močno pripomogla k spreminjanju razumevanja ženske vloge, pomemben korak do možnosti izbire pa je predstavljal dostop do zanesljive kontracepcije.
Z vstopom žensk na trg dela in predvsem vključevanjem žensk v izobraževalni sistem, ki za žensko pomeni izboljšanje možnosti za doseganje višjih položajev in večjo prepustnost meja na trgu dela, se je materinstvo pri ženskah počasi začelo premikati na kasnejša leta. Premaknilo se je predvsem na čas, ko se je ženska osebnostno razvila, dosegla izobrazbene cilje, stabilno zvezo in postavila karierne temelje (Selinšek, 2004). Kljub vsemu pa je odnos družbe do žensk brez otrok še vedno močno odklonilen. Osebe brez otrok se srečujejo z veliko predsodki in stereotipi, zato marsikdo težko prizna, da si otroka preprosto ne želi, saj se želijo izogniti stigmi (Velišček, 2015).
V empiričnem delu bom raziskovala, kako mlade ženske dojemajo svojo vlogo, tako vlogo ženske kot matere, kako sprejemajo možnost izbire materinstva, ki je ženske v preteklosti v tolikšni meri niso imele, ter možnost razporejanja prioritet. Raziskovala bom tudi, kako načrtujejo svojo prihodnost, ali razmišljajo o materinstvu in odgovornosti, ki jo prinaša, ter kako gledajo na pritisk družbe, ki je v povezavi z materinstvom še vedno prisoten.
20 3.1.2 Cilji
1. Ugotoviti, kako mlade ženske vidijo (ne)svobodno možnost izbire materinstva, ki jim je v trenutnem družbenem kontekstu omogočena.
2. Raziskati, ali mlade ženske v teh letih razmišljajo o svoji prihodnosti in ali materinstvo že sedaj načrtujejo.
3. Ugotoviti, kako mlade ženske sprejemajo in dojemajo pritisk širše družbe, ki se še vedno pojavlja v zvezi z materinstvom.
4. Raziskati, kako ožja socialna mreža žensk, kot so družina, prijatelji in šola, sprejema odločitev za materinstvo ali odločitev, da otrok ne bodo imele.
3.1.3 Raziskovalna vprašanja
1. Kako mlade ženske dojemajo svobodno možnost odločitve glede materinstva?
2. Kako mlade ženske sedaj razmišljajo o svoji prihodnosti, predvsem načrtovanju materinstva?
3. Kako mlade ženske dojemajo in sprejemajo pritisk družbe glede materinstva?
4. Kakšne izkušnje imajo ženske s sprejemanjem (ne)materinstva v ožji socialni mreži, npr. družini, prijateljih, šoli itd.?
3.1.4 Raziskovalna metodologija
Za raziskovanje sem izbrala kvalitativno, neeksperimentalno raziskavo.
Vzorec
Vzorčenje je bilo priložnostno in namensko. V raziskavo so bile vključene 4 ženske, ki so ustrezale dvema kriterijema, in sicer starost med 21 in 27 let ter odsotnost oz.
prisotnost želje po materinstvu oz. materinstva. V vzorec sem tako vključila mlado žensko, ki že ima otroka, mlado žensko, ki si otrok sploh ne želi, in dve mladi ženski, ki še ali ne vesta, kakšna bo njuna prihodnost glede materinstva, oziroma še nič ne
21
načrtujeta ali pa imata zastavljene cilje, prioritete in materinstvo načrtujeta za določeno obdobje svojega življenja. Vse sodelujoče, zajete v raziskavo, so študentke.
Osebe za intervjuje sem iskala po metodi snežne kepe med svojimi znanci, dve intervjuvanki pa osebno tudi bolje poznam. Intervjuje sem kljub poznanstvu poskusila izvesti čim bolj objektivno, tako da sem se osredotočila na okvirne smernice vprašanj, ki so bile za vse intervjuvanke enake, kar mi je pomagalo, da sem intervjuje izvedla brez večjih razlikovanj.
Zaradi varovanja podatkov sem intervjuvankam spremenila imena. Kratka predstavitev intervjuvank:
Lina je 23 let stara študentka dodiplomskega programa Pedagoške fakultete in mamica nekajmesečne punčke. Kljub materinski vlogi študira redno in namerava izobraževanje nadaljevati tudi na podiplomski stopnji.
Lejla je stara 24 let in trenutno študentka dodiplomskega študija Fakultete za turizem.
Sama družine oziroma otrok ne želi, saj se želi posvetiti svoji karieri in slediti svojim zastavljenim ciljem.
Anita, stara 22 let, zaključuje dodiplomski študij Fakultete za strojništvo. Otrok si v prihodnosti želi, vendar si časovnega načrta še ni ustvarila, saj ji sedaj prioriteto predstavlja končanje študija in iskanje službe.
Nina je stara 26 let in zaključuje podiplomski študij na Fakulteti za družbene vede.
Glede ustvarjanja družine ima začrtan okvirni načrt, in sicer želi otroke nekje v naslednjih treh letih.
Potek zbiranja podatkov
Uporabila sem delno strukturiran intervju. Zaradi situacije s korona virusom, ki ni dovoljevala osebnih stikov, sem intervjuje opravila preko Zoom klicev, kjer smo se pogovarjale preko kamere. Varnost sem zagotovila tako, da sva se z vsako posameznico slišali takrat, ko sva bili obe doma sami oziroma sva imeli na voljo prostor, kamor sva se lahko umaknili in intervju opravili brez motenj. Prav tako sem vsaki posameznici na začetku intervjuja pojasnila, da bo njena identiteta ostala anonimna, posnetek pogovora pa se bo izbrisal. Intervjuje sem torej z dovoljenjem intervjuvank snemala in jih nato dobesedno pretipkala.
22
Prvi intervju sem opravila 20. 5. 2020 z Lejlo, najin pogovor je trajal 28:18 minut. Nato sem 25. 5. 2020 z Nino opravila intervju, ki je trajal 36:43 minut ter nekaj dni kasneje, 30. 5. 2020, še z Anito, intervju je trajal 30:00 minut. Zadnji pogovor sem opravila 3. 6.
2020 z Lino, trajal je 29:09 minut.
Obdelava podatkov
Vse intervjuje sem ob poslušanju glasovnih posnetkov dobesedno pretipkala.
Glasovne posnetke sem nato izbrisala
Intervjuje sem nato večkrat ponovno prebrala in podčrtala izjave intervjuvank, ki so bile za moje področje relevantne. Te izjave sem nato odprto kodirala, določila kode prvega in drugega reda ter definirala kategorije.
23
3.2 Rezultati
Prikazujem definirane kategorije in kode drugega reda:
Tabela 1: Pregled kategorij po kodah drugega reda
KATEGORIJE KODE
POMEN DRUŽINE
DRUŽINA VČASIH IN DANES
POMEN IZOBRAZBE
MOŽNOST ODLOČITVE ZA MATERINSTVO
USTVARJANJE DRUŽINE
DRUŽBA IN MATERINSTVO
OŽJE OKOLJE IN
MATERINSTVO -Velik
pomen družine -Vzrok pomena družine -Podpora družine
-Spremembe v ustvarjanju družine -Poroka in otroci včasih družbeno pričakovani -Družinske obveznosti, porazdeljene med spoloma -Mlade družine -Socialna omrežja
-Pomen izobrazbe v družbi -Osebni pomen izobrazbe -Pričakovanja staršev glede izobraževanja -Izobrazba vzrok za odlaganje materinstva -
Izobraževanje mladih staršev
-Svobodna odločitev glede materinstva -Kontracepcija -Zavestno načrtovanje družine
-Prioritete in cilji mladih -Težave mladih pri osamosvajanju -Ustvarjanje družine ob stabilnih življenjskih pogojih -Odnos s partnerjem -Časovni načrt glede ustvarjanja družine -Želja po številu otrok -Prilagajanje življenja otroku -Odnos do otrok -Vzgoja -Strahovi, povezani z otrokom -Strah glede finančne varnosti
-Sprejemanje (ne)materinstva v družbi -Biti brez otrok je nenavadno -Neoziranje na komentarje okolice -Družba, usmerjena v stabilne pogoje pred otrokom -Kariera kot prioriteta -Materinstvo ovira za delodajalce in kariero -Pravice žensk na delovnem mestu
-(Ne)materin- stvo v ožjem okolju -Vpliv ožje družbe na željo po otrocih -Tema materinstva med prijatelji
24
Tabela 2: Primer pregleda kod 1. reda za vse kode 2. reda v kategoriji Pomen družine
Kode 2. reda Kode 1. reda
Velik pomen družine Vzrok pomena družine
Podpora družine
Družina ji pomeni smisel življenja Družina veliko pomeni
Pomembna enota Družina precej pomeni, predvsem brati
Da imaš varnost, zavetje, da se lahko zaneseš
Pomen družine zaradi odsotnosti sorojencev
Precej povezani zaradi tega, ker so velika družina
Pomanjkanje
zaupanja, povezanosti
Njena družina je zavetje, podpora Starši vedno podpirali
Pomembna podpora družine
Družina se mora prilagajati in pomagati, če imaš mlad otroka
Podpora in pomoč staršev
Preostali primeri kod prvega reda za kode drugega reda ostalih kategorij so vidne v priloženem intervjuju ( Priloga 6.2).
3.2.1 Pojmovanje mladih žensk glede svobodne možnosti odločitve za materinstvo
Možnost odločitve za materinstvo mlade ženske opredeljujejo kot svobodno možnost odločitve za materinstvo1, k čemur je veliko pripomogla predvsem kontracepcija, le-ta pa jim omogoča tudi zavestno načrtovanje družine.
Svobodna možnost odločitve za materinstvo je danes večja, saj se lahko vsak sam odloči za družino2 , prav tako je večja možnost izbire, čemu želiš posvetiti svoj čas (»[
… ] meni se zdi, da je večja možnost izbire pač, ker če nekdo ni ustvarjen za to, da bi mel otroke, se mi ne zdi nič narobe, eni se posvetijo karieri, pa jim je lažje, boljše, majo recimo v tem poslanstvo.«)3. Liberalnost oziroma odločitev, da oseba sprejema odločitev drugega, da ne želi otrok (»[ … ] sem ful liberalna kar se tega tiče, pač ne bi
1 Besedilo označeno kot krepko je koda 2. reda
2 Podčrtano besedilo je koda 1. reda
3 Ležeče označeno besedilo je neposredni navedek iz intervjuja
25
obsojala, če nekdo ne bi mel otroka.« ), prav tako pomembno vpliva na dojemanje svobodne možnosti odločitve. Svobodnejša možnost odločitve za materinstvo je doprinesla k temu, da intervjuvanka, svoje odločitve, da otrok ne želi, ne skriva pred ostalimi (»[ … ] pač ko pridem v nek pogovor s kom, povem, nekak ne skrivam tega.«).
Ženske imajo danes tudi večjo možnost odločitve in nadzora, kaj počnejo s svojim telesom, kar pomeni, da je možnost odločitve o tem, kdaj želijo ustvariti družino oziroma ali jo sploh želijo, zares v njihovih rokah.
K temu je pomembno pripomogla tudi kontracepcija, katere pojav je precej vplival na ustvarjanje družine (»[ … ] , včasih je blo otrok tolk kolk je šlo ne, zdaj pa več ni tak [
… ]« ). Večja možnost uporabe različne zaščite, je doprinesla k izogibu neželeni nosečnosti in tudi splavom (»[ … ] čist prav, da pač mamo to možnost, ker se mi zdi boljše, da se prej zaščitiš, kot pa da pride do tega in so neki izgovori in splavi.«). Prav tako je kontracepcija sedaj bolj dostopna, kot je bila nekoč, hkrati pa je dandanes njena uporaba tudi veliko bolj sprejeta in normalizirana (»[ … ] ampak je pa res, da tut včasih niso meli tolko neke dostopne kontracepcije, pa tut ni blo to tak sprejeto kot zdaj [ … ]«). Posameznice pa sicer doživljajo tudi slabe izkušnje s hormonsko kontracepcijo (»[… ] sem mela pač slabe izkušnje z recimo uporabo hormonske kontracepcije, tak da jaz recimo se več ne bi odločla [ … ]« ), zaradi česar se poslužujejo drugih oblik ne- hormonske kontracepcije.
Dandanes predstavlja zavestno načrtovanje družine, predvsem za mlade, edino izvedljivo pot, kar pomeni, da imajo možnost nadzora nad svojimi odločitvami in potekom življenja. Predvsem v mladih letih je pomembno, da imaš možnost preprečiti neželeno nosečnost in se zavestno odločiti, kdaj želiš ustvariti družino (»[ … ] da se ti zavestno določiš kdaj boš začel ustvarjat družino kot pa pač, da se kr zgodi [ … ]« ).
3.2.2 Razmišljanje mladih žensk o svoji prihodnosti in načrtovanju materinstva
Pomen izobrazbe je za mlade ženske velik, predvsem je pomemben osebni pomen izobrazbe, prav tako pa se v zadnjih letih veča tudi pomen izobrazbe v družbi. Mlade ženske čutijo, da so tudi pričakovanja staršev glede izobraževanja visoka, torej je nadaljevanje izobraževanja v družini pričakovano. Pri mladih ženskah, ki se odločijo za nadaljevanje terciarnega izobraževanja, pa je prav izobrazba vzrok za odlaganje materinstva, saj se podaljša čas odvisnosti od primarne družine. Pri tistih, ki se za otroke odločijo med študijem, pa je velikega pomena predvsem pomoč države in
26
posluh fakultet, ki izobraževanje mladih staršev olajšajo in omogočijo enake možnosti.
Osebni pomen izobrazbe je pri mlajših ženskah velikega pomena (»[ … ] Ja meni osebno izobrazba pomeni dosti [ … ]«), kar kaže trditev, da bi raje, preden si začnejo ustvarjati lastno družino, želele končati fakulteto in opraviti obveznosti (»[ … ] definitivno bi prej končala faks kot pa si začela ustvarjat družino [ … ]«). Nadaljevanje študija je za nekatere tudi edina smiselna pot po zaključku gimnazije (»[ … ] bla sem vbistvu na gimnaziji, tak da je blo treba it nekaj študirat ne, ker kaj bom zaj druga [ … ]«), za nekatere pa je izobrazba pomembna predvsem zato, ker ti omogoča delo v tvojem želenem poklicu (»[ … ] ker nekak s tem delam na svojem poklicu [ … ]«).
V družbi se veča pomen dosežene izobrazbe, zato je postalo splošno pričakovano, da se izobraževanje po srednji šoli nadaljuje (»[ … ] pač vsi po srednji pričakujejo, da greš študirat [ … ]«), saj je postala izobrazba v družbi prioriteta (»[ … ] Mislim, da je to prioriteta v družbi postalo [ … ]«). Razvidno je, da sicer je v našem svetu izobrazba pomembna (»[ … ] našem svetu je pomembno, da si izobražen [ … ]«), vendar pa je za nekatere še celo večjega pomena neformalna izobrazba (»[ … ] meni se zdi še bolj pomembno kot to, da je družba izobražena, to, da pač maš neformalno izobraževanje [ … ]«). S pomočjo štipendij in vabil k vpisu na univerze, družba spodbuja k izobraževanju (»[ … ] ker pač je dosti štipendij, pa skos se oglašuje, v smislu, univerza v Mariboru vabi k vpisu itd., tak da se mi zdi, da kr spodbujajo [ … ]«), je pa pri odločitvi za nadaljevanje študija zagotovo pomembno upoštevati tudi to, da se izobražuješ za to, kar te veseli (»[ … ] fajn, da si izobražen, pa da delaš, kar te veseli, oziroma da se izobražuješ za to, kar te veseli [ … ]«).
Pričakovanja staršev glede izobrazbe so dandanes velika, saj je nadaljnje izobraževanje dojeto kot neki ''normaleni'' korak, kar pomeni, da od svojih otrok pričakujejo, da nadaljujejo študij (»[ … ] starši so bolj pričakovali, da pač grem dalje na študij, je bil to nek ''normaln'' korak dalje.«). Za intervjuvankine starše bi bilo dejstvo, da pričakovanj glede izobrazbe ne bi izpolnila, hudo, saj bi bili precej razočarani, če se ne bi odločila za študij (»[ … ] pač za moje bi blo pomoje veliko razočaranje če ne bi šla študirat, mislim, saj bi se verjetno sprijaznili, ampak bi blo kr hudo [ … ]«).
Število mladih žensk, vključenih v terciarno izobraževanje, je v primerjavi z nekaj desetletji nazaj sedaj precej večje, kar nakazuje, da je lahko izobrazba vzrok za
27
odlaganje materinstva, intervjuvanka pa le-to dojema celo kot glavni vzrok za odlaganje družine (»[ … ] če pogledaš, kolko ljudi študira zdaj, pa kolko jih je petdeset let nazaj, mislim, da je to glavni vzrok ne [ … ]«).
Izobraževanje mladih staršev podpirajo predvsem fakultete in sami profesorji, ki se prilagajajo potrebam mladih staršev z raznimi ugodnostmi in razumevanjem situacije (»Am, ja na našem faksu mamo kr neke ugodnosti, kar se tega tiče, tut profesorji so razumevajoči, če kaj sporočiš oziroma maš kako prošnjo ne, am, se ful poskušajo prilagodit [ … ]«). Kljub podpori mladim staršem na področju izobraževanja pa je še vedno večja verjetnost, da ima več mladih staršev zaključeno le srednjo šolo in so že v službi (»[ … ] mislim, da ma več tistih, ki so končali srednjo šolo, ker pač so verjetno končali, šli na šiht in pač če maš partnerja, pa da je to to, so pač meli otroke.«).
Kategorija pomen družine prikazuje, da ima za mlade ženske primarna družina velik pomen, vzrok za takšno pojmovanje družine pa večinoma najdemo v povezanosti znotraj družine ali pa želji po boljšem odnosu. Velikega pomena je tudi podpora družine, s pomočjo katere mlade ženske ustvarjajo svoje življenje in načrtujejo prihodnost.
Velik pomen družine se kaže predvsem v prepričanju, da bo družina vedno ostala, zaradi česar je tako pomembna (»[ … ] družina je ful pomembna, ker se mi zdi, da družina ti bo vedno ostala [ … ]«). Družina nam da neke lastnosti, dejstva, ki nas spremljajo celotno življenje, pravzaprav predstavlja začetek našega življenja, zaradi česar intervjuvanki družina pomeni smisel življenja (»Am, meni družina pomeni nek smisel celega življenja, oziroma nek začetek svojega življenja, ki te potem neke lastnosti, neke dejstva spremljajo skozi celo življenje [ … ]«). Prav tako družina predstavlja okolje, kjer smo deležni zaupanja, iskrenosti ter ponuja možnost, da imaš varnost, zavetje in se lahko nanje zaneseš (»Da maš neko osebo s katero se počutiš varno, s katero lahko vse deliš pa da maš neko zaupanje, da nimaš ne vem nekih skrivnosti.«). Eni izmed intervjuvank najpomembnejši člen družine predstavljajo predvsem sorojenci, zaradi česar ji družina precej pomeni (»[ … ] zdaj pa mi pomenijo precej, sploh am, bratci.«)
Vzrok za takšno doživljanje pomena družine je lahko pri vsaki posameznici drugačen. Medtem ko intervjuvanka, ki ima veliko ožjo družino, doživlja večjo povezanost zaradi tega, ker so velika družina (»[ … ] smo nadpovprečno povezani, po
