Materinstvo v današnjem času

Po drugi svetovni vojni se je položaj deklet in žensk začel izboljševati, saj je postopoma prišlo do liberalizacije in fleksibilizacije spolnih vlog, kar je sicer po eni strani prineslo več možnosti za ženske, po drugi strani pa tekmovanje v storilnostno naravnani moški kulturi pomeni tudi več stresa in več možnosti za neuspeh. Kljub temu imajo danes ženske veliko manj ovir in večje priložnosti na trgu dela, prav tako pa tudi materinstvo več ni samoumeven konec zaposlitvene poti ženske (Ule in Kuhar, 2003).

A. Švab (2001) pojasnjuje, da materinstvo danes ni več ekskluzivna ženska identiteta in ena izmed prioritetnih odločitev v življenju ženske, kar naj bi kazali tudi podatki, da se veča delež žensk, ki se ne odločijo za otroke. Ta podatek moramo sicer razumeti v kontekstu spreminjanja prioritet žensk in prožne možnosti odločanja, kar privede do odlašanja odločitve za materinstvo na poznejša leta.

Dandanes se ženske predvsem zavedajo svoje možnosti lastnega svobodnega odločanja za reprodukcijo. Vedno več jih ima le enega otroka ali pa se prostovoljno odločijo za življenje brez njih, vse te strategije pa ženskam omogočajo večjo svobodo pri uresničevanju drugih potencialov in razvijanju različnih področij svojega življenja (prav tam). Avtorici Ule in Kuhar (2003) prav tako razlagata, da imajo danes ženske veliko več svobode kot nekoč, njihove prioritete pa zato postanejo izobrazba, delo in

6

kariera, s čimer si lahko zagotavljajo ohranjanje neodvisnosti. Vse našteto je pomembno za njihovo lastno identiteto, materinska vloga pa dandanes ni več poslanstvo, temveč emotivna vloga. Meyers (2001, v Sevón, 2005) podpira avtonomno odločanje žensk o temi materinstva, saj meni, da lahko ima le-to tudi negativne posledice na njihovo življenje. Vidi jih predvsem v tem, da je ženska večinoma sama odgovorna za vzgojo otrok, odločitev za otroka pa lahko pomembno vpliva tudi na njeno zaposlitev, večinoma v negativnem smislu. Avtorica pa tudi meni, da materinstvo ne more biti edina možna pot za izpopolnitev vsake ženske.

K spreminjanju pomena materinstva v današnji družbi pa je po mnenju avtorice Švab (2001) prispevalo tudi demistificiranje mnogih vidikov materinstva, kar se dogaja predvsem preko znanstvenih diskurzov. Tukaj gre tako za popularizacijo medicinskega znanja o delovanju ženskega telesa kot demistifikacijo družbenih teorij, predvsem feminističnih. Eden od pomembnejših vidikov demistificiranja je, kot piše Švab (prav tam), tudi razbijanje prepričanja, da je lahko materinstvo vezano le na heteroseksualno razmerje in zakonsko zvezo. Bistveni del spreminjanja družinskega življenja v današnjem času je namreč ravno širše družbeno sprejemanje istospolnih družin.

2.2.1 Odlaganje rojstva in njegovi dejavniki

Z vstopom žensk na trg dela in predvsem njihovim vključevanjem v izobraževalni sistem, ki za žensko pomeni izboljšanje možnosti za doseganje višjih položajev in večjo prepustnost meja na trgu dela, se je materinstvo počasi začelo premikati na kasnejša leta. Premaknilo se je predvsem na čas, ko se je ženska osebnostno razvila, dosegla izobrazbene cilje, stabilno zvezo in postavila karierne temelje (Selinšek, 2004).

V slovenskem prostoru to potrjujejo tudi podatki SURS-a, ki kažejo, da je povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka v zadnjih nekaj desetletjih močno narastla.

Povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka je bila v letu 2018 29,5 leta, medtem ko je bila ta starost v letu 1975 kar 6,7 leta manj, kar torej pomeni, da je bila takrat povprečna starost matere ob rojstvu prvega otroka 22,8 leta (SURS, dostopano 1. 4. 2020).

7

Slika 1: Osnovni podatki o rojenih po: povprečni starosti matere ob prvem rojstvu otroka (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

K odlaganju materinstva na kasnejša leta pa veliko prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so višja izobrazba mladih, predvsem žensk, ki v prejšnjih desetletjih ni bila tako pogosta, kasnejša odselitev mladih od staršev, dostopnost široke izbire kontracepcije in drugačne prioritete mladih.

2.2.1.1 Izobrazba mladih kot prioriteta

V naši današnji družbi je dobra izobrazba predvsem zaradi boljših pogojev kasnejše zaposlitve zelo pomembna. V Sloveniji je bilo po podatkih portala SURS za leto 2018/2019 v terciarno izobraževanje vključenih 75.991 študentov, med njimi je bilo 32.188 oziroma 42,3 % moških in 43.803 žensk, kar je 57,7 % (SURS, dostop 10. 6.

2020).

Kot kažejo podatki za Slovenijo, v terciarnem izobraževanju prevladujejo ženske, ki naj bi po nekaterih navedbah bile pri zaključevanju študija tudi uspešnejše od moških.

Terciarno izobraževanje pa za večino mladih pomeni tudi podaljševanje bivanja doma oziroma sobivanja s starši v istem gospodinjstvu.

8

2.2.1.2 Odselitev iz skupnega gospodinjstva

Kot sem omenila, večina mladih zaradi študijskih obveznosti in s tem povezanih stroškov v času šolanja še vedno sobiva s svojimi starši. Avtorica M. Kuhar (2013) pojasnjuje, da so za podaljševanje medgeneracijskega sobivanja krivi različni razlogi.

Stanovanjska ponudba v Sloveniji je nezadostna, stanovanja so v zasebni lasti, cene najemnin pa relativno visoke, kar si le malo število študentov lahko privošči. Izpostavi tudi dejstvo, da trg dela ne more dovolj hitro absorbirati velikega števila visoko izobraženih mladih, saj je prostih delovnih mest malo, če pa že dobijo zaposlitev, pa gre večinoma za določen čas ali pa za nestabilne in relativno slabo plačane oblike zaposlitve.

K daljšemu sobivanju staršev in mladih je pripomogla tudi večja liberalizacija odnosov med starši in otroki, ki je uravnotežila moči med generacijami. Mladi, ki bivajo doma, tako danes uživajo večjo svobodo in imajo manj omejitev, prav tako je postalo običajno, da njihov partner prenoči v njihovem gospodinjstvu. Izvorna družina je prav tako postala ključni element pri podpori mladim, kar je skupaj s podaljševanjem izobraževanja še povečalo obdobje odvisnosti oziroma polodvisnosti otrok od staršev in posledično premaknilo izselitev iz skupnega gospodinjstva (Ule in Kuhar, 2003).

SURS navaja, da je v Sloveniji v letu 2016 delež mladih, živečih v skupnem gospodinjstvu s starši, znašal 79,3%, kar je tudi več od celotnega povprečja Evropske unije, ki znaša 65,7%. Mladi se iz skupnega gospodinjstva s starši odselijo šele nekje po koncu študija, kar dokazuje tudi povprečna starost mladega ob odselitvi v letu 2016, ki je znašala 28,2 leta. Za primerjavo, v EU je povprečna starost mladega ob odselitvi nižja, in sicer 26,1 leta. Razlike se kažejo tudi v spolu, saj je bila leta 2016 starost ženske ob odselitvi iz skupnega gospodinjstva s starši v povprečju 27,1 leta, moški pa so se odselili dobri dve leti kasneje, z 29,2 leta (SURS, 1. 4. 2020).

2.2.1.3 Možnost kontracepcije

E. Sevón (2005) piše, da je eden izmed vidikov, ki se navezujejo na materinstvo in po katerem se razlikujejo ženske v današnji družbi od tistih na začetku 20. stoletja, tudi ta, da sta sedaj splošno dostopna tako velika izbira različne zanesljive kontracepcije kot tudi splav, če je nosečnost nezaželena. Ženske v 20. stoletju so namreč bile eno

9

najpomembnejših bitk za ženske, in sicer boj za pravico do lastnega telesa. Spoznale so, da bodo resnično svobodne šele, ko se bodo lahko rešile stalnih nosečnosti, ki so jih izčrpavale, kar so končno dosegle s pravico uporabe kontracepcijskih sredstev (Žnidaršič, 1999, v Gorjan, 2015). Tako je materinstvo postalo več kot samo usoda ženske, postalo je možnost izbire oziroma ena izmed možnosti življenja, za katero se ženska lahko odloči.

Po letu 1960, ko je v uporabo prišla kontracepcijska tableta, se je življenje žensk namreč močno spremenilo. Po odobritvi prve kontracepcijske tablete so lahko začele učinkovito nadzorovati svojo plodnost, kar je posledično rezultiralo v večji svobodi pri odločanju za rojstvo otrok. Z uporabo kontracepcije se je število nezaželenih nosečnosti zelo zmanjšalo, hkrati pa je to za ženske takrat pomenilo, da so se lahko začele posvečati tudi drugim vidikom življenja, kot recimo izobraževanju, politiki, družbi in ostalemu (Planned Parenthood, v Podbevšek, 2019). Z uporabo kontracepcije pa se je za ženske spremenil še en pomemben vidik življenja, in sicer spolnost. Kot razlaga K. Podbevšek (prav tam), je spolnost postala svobodnejša, saj so ženske lahko začele v spolnih odnosih uživati, brez strahu pred neželeno nosečnostjo. Seksualnost je postala bolj prožna, ženske pa so lahko z njo upravljale po svoji želji, saj reprodukcija tako več ni bila prvotni namen spolnosti.

Ule in Kuhar (2003), navajata, da večina žensk sedaj verjame, da lahko same izberejo, pri kateri starosti bodo imele otroka, saj so današnje generacije žensk namreč vajene, da lahko s kontracepcijskimi sredstvi same uravnavajo svoje reproduktivno življenje.

Dandanes je razvoj kontracepcije pravzaprav že tako napredoval, da lahko prav vsaka ženska med različnimi oblikami kontracepcijskih sredstev najde pravo zase, prevzame nadzor nad svojo plodnostjo in se tako posveti tudi drugim vidikom svojega življenja.

Hkrati pa v današnji družbi mladim spolnost predstavlja užitek in zabavo, medtem ko je reproduktivna funkcija izgubila svojo pomembnost.

2.2.1.4 Samouresničevanje mladih

Ule in Kuhar (prav tam) pišeta, da je eden izmed razlogov za odlaganje materinstva tudi to, da ženske danes želijo trdno in dolgotrajno razmerje, preden se odločijo postati matere. Med posameznicami in tudi posamezniki je danes namreč pogosto, da odnos preizkusijo, preden nadaljujejo s pomembnim korakom – starševstvom. Ta strategija

10

je za večino mladih pravzaprav nek varovalni mehanizem pred propadlim zakonom, katerih število je v današnji družbi v porastu. Nadaljujeta še, da mladim dandanes odločitev za otroka pomeni odpoved lastni avtonomiji in svobodnim načrtom za prihodnost vsaj za nekaj časa, zato je za tako odločitev potreben tehten premislek.

Oblikovanje lastne družine ne predstavlja več dokaza odraslosti, prav tako pa večina ljudi to fazo oblikovanja družine občuti bolj kot izgubo nečesa kot pa pridobitev.

Pojasnjujeta, da je v današnji družbi velikega pomena samouresničevanje. Veliko mladih želi ''delati na sebi'', torej slediti svojim izobrazbenim ciljem, se posvečati osebnostni rasti ter se predvsem neodvisno odločati. Ideal mladih je sedaj predvsem to, da iz svojega življenja naredijo največ, kar lahko, odločitev za otroka pa na tej poti predstavlja oviro, za katero v tem obdobju nimajo časa.