Intervju: Vrtec Ciciban Novo mesto – skupina Delfinčki, 4–6 let
1. Opazila sem, da v skupini prevladuje prijetno in sproščeno ozračje. Mi lahko opišete, na kakšen način ste to dosegli?
»Meniva, da je pomembno, kako se počutijo otroci, otroci sami začutijo, če so zaželeni. Vzdušje v skupini je odvisno tudi tima, midve s pomočnico sva dober tim, dobro sodelujeva in meniva, da se to prenaša tudi na otroke. Pomemben se nama zdi prvi roditeljski sestanek s starši, da pridobiš zaupanje staršev, saj se velikokrat zgodi, da se nezaupanje staršev do vrtca prenaša na otroka. Prijetno in sproščeno vzdušje ustvarjava tudi s tem, da otroci začutijo, da so zaželeni, da so varni ter da nama lahko zaupajo.«
52
2. Kako v oddelku poskrbite, da se otroci počutijo varno in sprejeti?
»To se začne že zjutraj, ko pride otrok v vrtec. Pomembno je, da otroka pogledaš, ga pozdraviš, daš v naročje, objameš, če to želi, na neki način mu daš vedeti, da si ga opazil, da je prišel v vrtec. Lahko ga tudi vprašaš, kaj je delal včeraj popoldne ali opaziš, da ima kaj novega na sebi.
Otroke tudi pohvaliva, če naredijo kaj dobro. Trudiva se tudi, da otrokom ponudiva take dejavnosti, ki jih otroci radi počnejo.«
3. Kakšna pravila imate v oddelku? Kako določate pravila? Ali otroci pri tem sodelujejo, in če da, kako?
»Pravila določimo skupaj z otroki na začetku leta. O vsakem pravilu se pogovorimo, kaj lahko počnemo, zakaj nekaj ne smemo, pravila so npr., da se ne tepemo, da smo prijazni, da
pomagamo drugim. Pravila dopolnjujemo tudi skozi leto, če se pojavi kakšen problem.
Pravila skupaj z otroki zapišemo ter naredimo slikopis, to pa nalepimo na vidno mesto v igralnico.«
4. Ali spodbujate sodelovanje med otroki? Če da, kako to poteka ter pri katerih dejavnostih?
»Seveda spodbujamo sodelovanje, npr. pri dejavnostih, kjer si morajo otroci med seboj pomagati, ena taka igra so konstruktorji, kjer morajo otroci sodelovati med seboj, drugače konstruktorji razpadejo. Spodbujava tudi, da med rutino starejši pomagajo mlajšim, pomagajo pri obuvanju, oblačenju, če gremo na sprehod, dajo starejši roko mlajšim. V tem primeru se starejši počutijo dobro, saj lahko pomagajo mlajšim, mlajši pa se dobro počutijo, ker se lahko družijo s starejšimi. Otrokom pogosto rečeva, da si moramo pomagati, saj nam bo tako lažje.
Sodelovanje spodbujava tudi z raznimi igrami v paru, v skupini.«
5. Opazila sem, da zaradi novih korona ukrepov otroci ne smejo sami vzeti igrač iz polic, kotički so preurejeni, ni veliko igrač, pri obrokih otroci ne morejo biti samostojni (delitev prtičkov, hrane, pospravljanje, igrač). Kako vi gledate na to situacijo?
»Otroke je epidemija zmedla, prej sva spodbujali, da so otroci samostojni, da delajo stvari sami, zdaj tega ni. Otroci so to sprejeli, saj se veliko pogovarjamo, zakaj so določeni ukrepi.
Zdaj imamo manj igrač in te igrače jim dava midve, prej, ko so vzeli igrače sami, so nekateri otroci igrače samo menjavali, niso se znali zaigrati. Zdaj, ko je manj igrač, pa se dlje časa igrajo z eno igračo in tudi ugotavljajo, kaj bi lahko iz tega še naredili, dlje časa imajo motivacijo, da vztrajajo v tisti igri, ki jim je na voljo. Po eni strani vidiva v tem dobro stvar, po drugi strani pa slabosti.«
53
6. Na kakšen način spodbujate interakcije med otroki in med otroki in vami?
»Največ interakcij je v prosti igri, saj se otroci veliko pogovarjajo in dogovarjajo. Pri vodenih dejavnostih ni toliko interakcij med otroki, otroci navezujejo interakcije z nama. Običajno so pri teh dejavnostih v ospredju tisti, ki so govorno močnejši, velikokrat prehitijo ostale, ki pa so govorno šibkejši. Situacijo rešiva tako, da vedno spodbujava, da še ostali otroci povedo, to pa storiva tako, da otroka, ki že pove, pohvaliva, vendar pa tudi poveva, da bi radi slišali še druge otroke. Interakcije med otroki spodbujava tudi s kakšnimi igricami, lutkami, nekateri otroci lažje komunicirajo preko lutke, otrok se lahko tako bolj sprosti, saj je on lutka in ne on. Beremo tudi veliko pravljic, da otroci usvajajo nov besedni zaklad. Pri igrah v parih menjava pare, da ni otrok konstantno z enim in istim. Interakcije pa spodbujava tudi s prstnimi igrami, bibarijami.«
7. Pri katerih dejavnostih oziroma v katerih situacijah opažate med otroki največ konfliktov?
»Pri prosti igri, če pride kakšen otrok, ki ni v skupini otrok, ki so skupaj, jim vzame kakšno igračo, jim kaj podre. Pri risanju npr. ni konfliktov, saj imamo dovolj barvic, da se med seboj ne kregajo za njih. Več konfliktov pa je npr. pri sestavljanki, kjer lahko sestavlja samo en otrok.
Takrat pride do besed, npr. »pejt stran«. Skupina, ki jo imava, je zelo povezana, ni veliko konfliktov med otroki.«
8. Opazila sem, da ste se v konflikt otrok zelo velikokrat vključili, včasih pa tudi ne. Zakaj ste tako ravnali? Kako ocenite, ali je vključevanje v konflikt otrok potrebno?
»Na začetku leta se v konflikt otrok velikokrat vključiva, saj še ne poznava tako dobro otrok in ne veva, kaj lahko pričakujeva. Kasneje, ko so pravila že usvojena in jih otroci razumejo, ne posegava več toliko, ampak spodbujava, da se sami dogovorijo. Velikokrat pa se zgodi, da otroci pridejo sami povedat, da se je nekaj zgodilo in v tem primeru se v konflikt vključiva, tako da jih vprašamo, kaj se je zgodilo, kdo je bil zraven, zakaj se je nekaj zgodilo. Meniva, da se mogoče res prevečkrat vključiva v konflikt, bi jim morali pustiti, da rešujejo več konfliktov sami, saj opažava, da se znajo otroci med seboj dobro dogovarjati.«
9. Ali načrtujete dejavnosti za spodbujanje socialnega razvoja otrok? Če da, navedite primer(e): katere so te dejavnosti, kdaj in zakaj ste jih izvedli?
»Večinoma so te dejavnosti v uvajalnem obdobju, kot npr. prijateljstvo, čustva (kako se kdo počuti, zakaj se tako počuti). Sicer pa dejavnosti posebej ne načrtujeva, saj so to stvari, ki se
54
dogajajo vsakodnevno, večinoma izhajava iz otroka, npr. da ga vprašava: zakaj si žalosten, kako se počutiš. To so stvari, ki potekajo vsakodnevno.«
10. Ali načrtovane/nenačrtovane dejavnosti s področja socialnega razvoja evalvirate? Če da, kako?
»Evalvirava cilje, ki sva si jih zadali pri tematskem sklopu, kaj sva dosegli, kaj ne, zakaj ne.
Posebej področja socialnega razvoja pa ne evalvirava, saj običajno izhajava iz otroka in ravnava glede na trenutno situacijo. Meniva, da je dovolj, da izhajava iz otrok ter ravnava glede na situacijo, saj običajno to deluje dobro.«