Vrtec Ciciban Novo mesto – enota Marjetica, Skupina Delfinčki, starost otrok 4–6 let PRIHOD OTROK V VRTEC
Vrtec se odpre ob 5.30. Prihod otrok poteka v eni igralnici, tako da sta dva oddelka združena.
Ko je otrok v eni igralnici preveč, gre ena skupina v svojo igralnico. Ob prihodu otrok je vzgojiteljica najprej navezala stik s starši in z otroki, tako da jih je prijazno pozdravila. Ob prihodu so starši tudi povedali, če bo šel otrok domov prej. Nekatere otroke je vzgojiteljica tudi objela ter jih vprašala, kako se počutijo. Ob prihodu jim je ponudila različne dejavnosti, otroke je vzgojiteljica tudi vprašala, kaj se želijo igrati. Vzgojiteljica je z otroki vzpostavljala prijetno komunikacijo in se tudi vključevala v igro otrok, z otroki se je tudi pogovarjala o tem, kar se igrajo. Vzgojiteljica je enemu otroku, ki pride zgodaj v vrtec, omogočila počitek na ležalniku.
Med otroki in med otroki in vzgojiteljico je potekalo veliko interakcij, npr. deklica je v igro povabila mlajšega dečka ter mu prinesla stol. Ob prihodu je imel en deček krizo ter jokal, da hoče mami. Vzgojiteljica je to opazila, otroka objela, ga potolažila in mu ponudila, da se lahko gre igrat tudi na teraso, ki je zraven igralnice.
Ob prihodu je nekaj otrok vzpostavljalo tudi komunikacijo z vzgojiteljico, tako da so ji sami hoteli povedati, kaj so počeli včeraj, kaj bodo počeli danes popoldne. Vzgojiteljica je otroke
41
poslušala ter jim dala čas, da so lahko povedali, kar so želeli. Postavila pa jim je tudi kakšno podvprašanje. Vzgojiteljica je z otroki vzpostavljala očesni stik.
Po zajtrku so izvedli tudi jutranji krog, na začetku so se s stoli usedli v krog, vsak otrok je naslednjemu s stiskom roke zaželel dobro jutro, potem so se otroci prešteli med seboj, povedali so tudi, kdo manjka. Igrali so se igro Stol na moji desni strani je prazen. Vzgojiteljica je spodbujala, da so otroci govorili naglas, da so lahko vsi slišali. Pri igrici je bila vzgojiteljica pozorna, da so v igri sodelovali oziroma so bili vključeni vsi otroci.
ODHOD OTROK DOMOV
Vsakega starša, starega starša, ki je prišel po otroka, je vzgojiteljica prijazno pozdravila, poklicala je otroka, ki gre domov in se prijazno poslovila. Ob odhodu domov so otroci vzeli svoje igrače domov.
Deklico, ki je šla domov med spanjem, je vzgojiteljica počasi zbudila na ležalniku, ji pomagala do WC-ja in jo oddala mami. Eno deklico pa so prišli iskat med popoldansko malico, deklica je s polnimi usti in z jabolkom v roki hotela do mame, vzgojiteljica ji je rekla, da naj se usede nazaj in poje do konca, saj jo bo mama počakala.
Pri odhodu domov je vzgojiteljica z nekaterimi starši vzpostavljala stik, ena mama je vzgojiteljici povedala, da bo njena hčerka vsak torek odhajala domov po kosilu, saj ima takrat logopeda. Vzgojiteljica je tudi opomnila tiste starše, ki še niso prinesli nekega obrazca, da ga naj prinesejo naslednji dan. Mama ene deklice je tudi povedala, da deklice naslednji dan ne bo v vrtec.
SKRB ZASE
Otroci so pri skrbi zase že zelo samostojni, vzgojiteljica jih le opomni, če si pozabijo npr. umiti roke pred obroki, da gredo na toaleto pred obroki. Umivanje in toaleta sta potekala spontano, ko so bili nekateri otroci na WC-ju, so si drugi umivali roki, ko si je vsak umil roke, se je usedel za mizo. Vzgojiteljici spodbujata otroke tudi z zgledom, tako da si tudi sami umijeta roke.
V garderobi vzgojiteljici spodbujata, da so otroci samostojni, da se sami oblečejo, obujejo, pomagata jim le, če je to res potrebno oziroma spodbujata, da si otroci med seboj pomagajo.
HRANJENJE (OBROKI)
Zajtrk se začne ob 8.00, zaradi posebnih korona ukrepov jim prtičke, pribor in hrano razdelijo vzgojiteljici. Med tem, ko je vzgojiteljica delila prtičke, se je pogovarjala z otroki, kaj so včeraj
42
počeli. Med zajtrkom je prevladovalo sproščeno ozračje, otroci so se lahko pogovarjali, če pa so bili preglasni, jih je vzgojiteljica opozorila. Za zajtrk so imeli kislo smetano in marmelado.
Vzgojiteljica je vsakega otroka vprašala, kaj želi. Vzgojiteljica mu je dala to na kruh. Otrok je prišel do vozička ter krožnik odnesel na svojo mizo. Vsak otrok je dobil tudi svoj nož, da je lahko do konca razmazal namaz. Vzgojiteljica spodbuja komunikacijo tako, da vsak otrok pove, kaj želi, koliko želi. Vzgojiteljici spodbujata otroke k uporabi vljudnostnih izrazov »hvala« in
»prosim«. Vzgojiteljica otrokom zaželi »dober tek«, otroci odgovorijo »hvala enako«. Med zajtrkom so se pogovarjali o tem, kaj jedo, kaj pijejo. Vzgojiteljici otroke tudi opomnita na pravilno sedenje pri mizi.
Kdor želi še, lahko dobi, vzgojiteljica vsakega vpraša tudi, kaj bi še. Vzgojiteljici spodbujata, da kdor želi še, dvigne roko. Dečka, ki je bolj tih, pa vprašata, ali bi še, saj vzgojiteljici vesta, da ga morata vprašati, saj sam od sebe ne bo nikoli rekel.
Med zajtrkom ni bilo hitenja, zasledila sem tudi pogovor o tem, da eni jedo hitro, eni počasi.
Deklici, ki bolj počasi je, pustijo, da lahko do konca poje, ostali si gredo umit roke in urejat.
Dežurstva nisem zasledila.
Dopoldanska malica poteka ob 10.30, vzdušje je bilo podobno kot pri zajtrku, morda malo bolj živahno. Vzgojiteljici se z otroki spet pogovarjata o tem, kaj imajo za malico. Takrat so imeli lešnike in brusnice. Vzgojiteljici otroke opozorita, da morajo lešnike dobro pregristi, saj se lahko zataknejo, zato ne smejo klepetati, ampak dobro prežvečiti.
Kosilo se začne ob 12.00. Pred kosilom otroci najprej pijejo. To je potekalo tako, da je vzgojiteljica točila vodo v lončke ter klicala otroke po imenu. Vzgojiteljica spodbuja k uporabi besede hvala. Ko so otroci za mizo čakali na kosilo, so skupaj z vzgojiteljico izvedli prstni igri.
Pred kosilom so se otroci z vzgojiteljicama pogovarjali o tem, kaj imajo za kosilo, kaj piše na jedilniku.
Vzgojiteljica jim je razdelila prtičke, pomočnica pa krožnike z juho. Ko je otrok dobil juho, je lahko začel jesti, ni bilo treba čakati, da vsi dobijo krožnik. Deček je začel mečkati prtiček, vzgojiteljica ga je opomnila, da ima prtiček zato, da si bo po obroku obrisal usta. Vzgojiteljica je tudi zaželela »dober tek«, otroci so odgovorili »hvala enako«. Vzgojiteljica je spodbujala, da otroci sedijo dovolj blizu mize in da imajo noge na tleh. Vzgojiteljici sta otrokom predstavljali zgled, tako da sta jedli skupaj z otroki. Vzdušje med kosilom je bilo prijetno, otroci so se med seboj za isto mizo mirno pogovarjali, če so se preveč razgovorili, jih je vzgojiteljica opomnila, da naj jedo. Med tem, ko so otroci jedli juho, je vzgojiteljica vsakemu otroku razdelila še solato
43
v posebno skodelico. Ena deklica je rekla, da ne bo solate, vzgojiteljica je rekla, da jo naj poskusi, saj ji bo mogoče enkrat všeč. Tistega otroka, ki je pojedel juho, je vzgojiteljica poklicala po imenu, otrok je prišel z istim krožnikom, kot je imel juho, do vozička ter dobil še riž in piščanca. Vzgojiteljici sta otrokom dali na krožnik vse, če je otrok rekel, da nečesa ne bo, sta mu dali čisto malo in rekli, da naj poskusi. Vzgojiteljica je vztrajala, da tisto, kar mu ni všeč, poskusi, vendar pa otrok ni silila. Otroci so imeli ves pribor – žlico, vilice in nož. Vzgojiteljica je otroke najprej spodbujala, da si lahko sami razrežejo meso, potem pa je vprašala, če kdo potrebuje pomoč. Vzgojiteljica je prišla do otroka, ki mu ni šlo, ter pokazala, kako se reže meso.
Vzgojiteljica je otroke opomnila, da solato jemo z vilicami, ne z roko. Vzgojiteljica je dečka opomnila in mu pokazala, kako držimo vilice, saj jih je držal narobe. Deklica, ki je bila zelo utrujena, se je med kosilom ulegla na mizo. Vzgojiteljica jo je vprašala, če je utrujena in rekla je, da je. Potem je še nekaj otrok reklo, da so utrujeni. Vzgojiteljica je rekla, da naj še malo počakajo, da bo konec kosilo, potem pa bodo šli spat. Posebnosti pri prehranjevalnih navadah ni bilo, nihče ni vegetarijanec, nobenih alergij.
Popoldanska malica poteka ob 14.15, to je po počitku. Otroci so najprej pili, potem je vzgojiteljica narezala sadje, šla do vsakega otroka in ga vprašala, katero sadje želi. Če otrok ni želel jesti, ga vzgojiteljica ni silila. Tudi tukaj je vzgojiteljica spodbujala otroke k uporabi vljudnostnih izrazov. Kdor je pojedel ali ni hotel jesti, je lahko odšel na teraso.
POČITEK IN SPANJE
Po kosilu so šli otroci na teraso, vzgojiteljici pa sta pripravili ležalnike in uredili prostor za spanje, tako da sta dali mize na stran ter prostor zatemnili. Vsak otrok ima svoj ležalnik, ki je označen z imenom. Vzgojiteljica je otroke klicala na ležalnike po imenih.
Otroci, ki so imeli s seboj igračo, so jo lahko šli iskat v garderobo. Ena deklica ima pri spanju tudi blazino, ki jo je prinesla od doma. Otroci so se sami pokrili z odejo, kogar je želel, je vzgojiteljica pokrila, nekateri pa se niso želeli pokriti, vzgojiteljica teh ni silila. Ko so bili vsi otroci na ležalniku, je vzgojiteljica prebrala pravljico. Po prebrani pravljici je vzgojiteljica na predvajalnik dala glasbo. Vzgojiteljici sta se tudi usedli k ležalnikom tistih otrok, ki težje zaspijo ter sta jih božali. Otroke, ki so se pogovarjali, je vzgojiteljica opomnila, da je zdaj počitek ter da morajo biti tiho.
Med spanjem niso zaspali vsi otroci, vzgojiteljica jih je pustila, da so na ležalniku samo ležali in počivali. Čez nekaj časa pa je rekla tistim otrokom, ki niso mogli spati, da se lahko gredo
44
igrati na teraso. Otroci, ki so se zbudili že pred koncem počitka, so se prav tako lahko odšli igrati na teraso.
Ves čas počitka je bila v igralnici vzgojiteljica, terasa je zraven igralnice, zato je lahko vzgojiteljica ves čas spremljala dogajanje tako v igralnici kot na terasi. Ob koncu počitka je vzgojiteljica dvignila žaluzije, tako da so se lahko otroci počasi prebudili.
UREJANJE IN POSPRAVLJANJE PROSTORA
Vsak otrok po kosilu uredi in pospravi svoje mesto, kjer je jedel. Česar ni pojedel, je vzgojiteljica dala v posodo za odpadke, krožnik in pribor pa so otroci pospravili sami. Po obrokih otroci sami pospravijo prtičke v smeti in stol k mizi. Otroci so pri urejanju in pospravljanju samostojni, vzgojiteljici jih le spodbujata, če pozabijo dati npr. stol k mizi.
V igralnici imajo različne kotičke: kuharski, ustvarjalni, konstruktorski, knjižni, računalniški.
Otroci s polic ne smejo sami vzeti in pospraviti igrač, saj jim igrače lahko da le vzgojiteljica, zaradi tega, ker jih morajo po vsaki uporabi razkužiti. Zaradi posebnih korona ukrepov pa so morali kotiček z dojenčki in oblekami umakniti. Risbice, ki jih otroci narišejo, odnesejo v garderobo na svojo poličko, da si lahko ob odhodu domov vzamejo.
V igralnici imajo tudi koše za ločevanje odpadkov, otroci sami ločujejo odpadke, če pa kdo ne ve, v kateri koš mora dati določen odpadek, vpraša vzgojiteljico. Vzgojiteljici otroke spodbujata, da barvice, škarje, flomastre dajo nazaj v lonček, ki je namenjen za določeno stvar.
Pospravljanje poteka naravno, brez hitenja, otroci imajo dovolj časa, delitev opravil glede na spol nisem zasledila. Vzgojiteljici otrokom dovolita, da izdelke iz igrač pospravijo na polico, da jih lahko dokončajo kasneje oziroma se s tem, kar so izdelali, igrajo še kasneje. Otroci so iz lego kock naredili ladjo, vzgojiteljica je rekla, da jo lahko dajo na poličko, da se bodo kasneje igrali. Tudi risbice, ki jih niso dokončali, so otroci dali na poličko, da bodo lahko kasneje, ko bodo imeli čas, nadaljevali. Vzgojiteljica otroke opomni, če za seboj niso pospravili igrač, spodbuja jih, da vsak pospravi igrače, s katerimi se je igral, ter da pomagajo tudi ostalim otrokom pri pospravljanju.
45