• Rezultati Niso Bili Najdeni

OPAZOVANJE DNEVNE RUTINE V VRTCU 2

Vrtec Čebelica pri OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, Skupina Kapljice, starost otrok 2–4 let PRIHOD OTROK V VRTEC

Vrtec se odpre ob 5.30, prihod otrok zjutraj poteka v eni igralnici, ko pa je otrok že več, gre postopoma vsaka skupina v svojo igralnico. Ob prihodu otroka v vrtec je vzgojiteljica vsakega starša in otroka prijazno pozdravila. Vzgojiteljica je nekaj otrok ob prihodu tudi vprašala, kako so. Če je otrok želel, ga je tudi objela ter stisnila k sebi. Že ob prihodu so otroci navezovali stike z drugimi, npr. en deček je takoj objel drugega dečka, ko je prišel v vrtec, ter ga povabil v igro.

Dvema otrokoma, ki prideta v vrtec zgodaj, je vzgojiteljica omogočila počitek na ležalniku.

Dva otroka sta v igralnico prijokala, zato ju je vzgojiteljica vzela v naročje ter potolažila.

Vzgojiteljica je z otroki komunicirala v višini otrokovih oči, opazila je, če je imel kateri otrok kaj novega. Vzgojiteljica je tudi poslušala otroka, ki je želel kaj povedati.

Vzgojiteljica je zjutraj otrokom omogočila prosto igro. Najprej so se igrali samo z vlakci in lesenimi kockami, ko je bilo več otrok, pa si je lahko vsak izbral, kar je želel. Otroci so med igro vzpostavljali interakcije.

Potem je bilo v igralnici že preveč otrok, zato smo šli v svojo igralnico. Tam je vzgojiteljica na mizo najprej dala sestavljanke. Vzgojiteljica je pohvalila deklico, ki ji je uspelo sestaviti sestavljanko. Tudi vzgojiteljica se je vključila pri sestavljanju sestavljank, tako da se je z otroki pogovarjala, kako bodo sestavili, kateri košček je pravi. Med igro je vzgojiteljica spodbujala, da otroci med seboj sodelujejo ter se igrajo skupaj. Jutranjega kroga niso imeli.

ODHOD OTROK DOMOV

Vzgojiteljica je vsakega starša ob prihodu po otroka prijazno pozdravila. Enega otroka pa je morala vzgojitelja iz ležalnika dvigniti, saj so starši prišli po otroka, preden je vstal. Dva otroka sta šla domov že pred malico, zato jima je vzgojitelja dala malico za domov. Ob odhodu domov je vzgojiteljica starše prijazno pozdravila ter zaželela lep dan. Ob odhodu domov je vsak otrok vzel svojo igračo domov, vzgojiteljica pa je otroka spomnila, če jo je pozabil vzeti. En starš je vprašal vzgojiteljico, kako je bilo danes z njegovim otrokom v vrtcu. Nekaj staršev pa je v vrtec prineslo denar za robčke.

SKRB ZASE

V skupini so različno stari otroci, zato gredo nekateri na WC, nekateri na kahlico, nekateri pa imajo še plenico. Plenice menjata vzgojiteljici v umivalnici, kjer je previjalna miza. Pri WC in

46

kahlicah pa vzgojiteljici spodbujata, da so otroci čim bolj samostojni. V toaleti in umivalnici ni bilo čakanja, saj je bil nekdo na WC/kahlici, drug pa si je že umival roke. Mlajšim otrokom je roke pomagala umiti vzgojiteljica, vse otroke je tudi spomnila, da morajo zavihati rokave, da ne bodo mokri, ko si bodo umivali roke. Po obrokih so otroci sami odpeli slinček.

V garderobi in pri oblačenju in obuvanju sta spodbujali samostojnost otrok, da postorijo čim več sami. Spodbujali pa sta tudi, da starejši pomagajo mlajšim pri obuvanju in oblačenju. Pred počitkom sta vzgojiteljici spodbujali, da si otroci copate sezujejo sami, če kateri otrok ni znal, mu je vzgojiteljica pomagala, vendar ni naredila namesto njega, ampak mu je samo pokazala ter ga opogumljala z besedami: »potrudi se, saj znaš, takole odpneš in daš dol«.

HRANJENJE (OBROKI)

Zajtrk imajo ob 8.00, ko so se otroci posedeli, je vzgojiteljica vsakemu otroku razdelila štručko, prtičkov niso imeli. Ko je vsem otrokom razdelila zajtrk, jim je zaželela dober tek. Vzgojiteljici sta spodbujali otroke k pravilnemu sedenju za mizo. Med zajtrkom je bilo prijetno vzdušje, otroci so se med seboj lahko pogovarjali, če pa so bili preglasni, jih je tudi opozorila, npr. dečki so začeli med zajtrkom delati čudne glasove, zato jih je vzgojiteljica opomnila, da se to ne dela.

Kdor je želel še, je prišel do vozička, vzgojiteljica pa je dala še. Vzgojiteljica je dečka, ki je hodil s polnimi usti po igralnici, opozorila, da naj ne hodi s polnimi usti po igralnici, saj je hrane še dovolj in da naj pride še po hrano, ko poje. Vzgojiteljica je dala otrokom dovolj časa za zajtrk, povedala je, da jim ni treba hiteti, saj imajo dovolj časa. Skodelice s čajem so razdelile vzgojiteljice, kdor je hotel še čaj, je povedal, vzgojiteljica pa ga je prinesla na mizo.

En deček je vzel štručko od drugega dečka z mize, vzgojiteljica je to opazila ter ga opozorila, da ne sme vzeti hrane od drugih. Če je kateri otrok želel kaj povedati, ga je vzgojiteljica poslušala. Posebnih prehranjevalnih navad nisem zasledila. Vzgojiteljici sta omogočili deklici, ki je bolj počasi jedla, da je pojedla do konca, čeprav so se drugi že šli igrat. Dežurstva nisem zasledila.

Dopoldanska malica je bila ob 9.30. Vzgojiteljica je rekla, da kdor želi, si lahko pride iskati čaj.

Ko je otrok popil, je svojo skodelico odnesel na voziček. Potem jim je vzgojiteljica na krožnik narezala sadje, ki ga je dala na voziček. Otrok, ki je želel, je vzel iz krožnika sadje, če je želel še, si je šel iskati še.

Kosilo imajo ob 11.00. Vzgojiteljica je dala najmlajšim otrokom najprej slinčke, vzgojiteljica je spodbujala, da so se otroci za mizo lepo sedeli. Vzgojiteljica je najprej vsakemu otroku

47

razdelila juho, rekla je, da je juha vroča, zato naj dajo roke pod mizo. Ko so imeli vsi otroci na mizi juho, jim je vzgojiteljica zaželela »dober tek«, otroci so odgovorili »hvala enako«.

Vzgojiteljici sta otroke ves čas spodbujali, kako morajo jesti, vseeno pa sta pustili, če so otroci juho s krožnika tudi popili, če so želeli. Otrokom, ki so imeli težave, je vzgojiteljica tudi pomagala, da so vse pojedli iz krožnika. Vzgojiteljici otrok nista silili, da morajo vse pojesti s krožnika. Če je kateri otrok hotel še, je vzgojiteljica spodbujala, da je otrok rekel »prosim, še bi«. Komur je pojedel juho, je vzgojiteljica dala na isti krožnik še krompir in meso. Če otrok česa ni želel pojesti in je rekel, da nečesa ne mara, je vzgojiteljica rekla, da naj vsaj poskusi.

Vsi otroci so namreč na krožnik dobili vse. Tudi solato so dobili na isti krožnik kot ostali. Otroci so vse jedli z žlico. Nekdo je rekel, da bi rad pil, vzgojiteljica mu je rekla, da naj najprej poje, potem bo pa pil, saj se mu bo drugače trebušček napolnil z vodo in ne bo mogel jesti. Če je kateri otrok vprašal, kaj je na krožniku, mu je vzgojiteljica povedala, kaj ima na krožniku. Za kosilo je bilo dovolj časa, ni bilo čakanja, ne hitenja. En otrok je dal hrano s svojega krožnika na sosedovega, vzgojiteljica je rekla, da tega ne delamo, da je to grdo. Dežurstva ni bilo, tudi posebnih prehranjevalnih navad nisem zasledila. Vzgojiteljici nista jedli zraven otrok, ampak takrat, ko so šli otroci spat.

Popoldansko malico imajo po spanju, približno ob 14.15. Otrok, ki se je že uredil, se je usedel za mizo, vzgojiteljica pa je vsakemu na mizo dala posodico s sladoledom. Za malico pa so imeli še sadje, ki ga je vzgojiteljica narezala na krožnik ter ga postavila na voziček. Vsak otrok je prišel sam do vozička in vzel sadje, ki ga je želel.

POČITEK IN SPANJE

Vsak otrok ima svoj ležalnik, ki je označen s fotografijo otroka. Pomočnica je pripravila ležalnike za spanje pred kosilom, ko so bili otroci še na terasi. Prostor je vzgojiteljica zatemnila.

Otrok je našel svoj ležalnik tako, da je pogledal, na katerem ležalniku je njegova fotografija.

Vzgojiteljica je pomagala najti ležalnik, če ga otrok ni našel. Otroci so se ulegli na ležalnik, kakor so želeli. Vsakega otroka je vzgojiteljica pokrila z odejo. Če je otrok rekel, da se noče pokriti, ga vzgojiteljica ni pokrila. Kdor je imel igračo od doma, jo je lahko vzel s sabo na ležalnik. Ko je bilo večina otrok na ležalniku, je vzgojiteljica na predvajalnik dala uspavanko.

Vsi otroci so šli na ležalnik. Vzgojiteljica je šla k ležalniku dečka, ki po nekaj časa še vedno ni zaspal. Vzgojiteljici sta tudi opozorili otroke, ki so se igrali ali premetavali na ležalniku. Ena deklica se je celo spanje premetavala na ležalniku in ni zaspala, tihih dejavnosti med spanjem ni bilo. Med spanjem je bila ves čas prisotna ena vzgojiteljica. Ob koncu počitka je vzgojiteljica dvignila žaluzije ter otroke, ki so še spali, počasi prebudila.

48 UREJANJE IN POSPRAVLJANJE PROSTORA

Vzgojiteljica uporablja zvonček, kar pomeni, da ko zazvoni, je konec igre in je čas za pospravljanje. Vzgojiteljica je dala otrokom dovolj časa, da pospravijo igralnico, pri tem jim je pomagala tako, da se je tudi sama vključila pri pospravljanju. Trudila se je, da je v pospravljanje vključila vse otroke. Omogočila je tudi, da je deklica sestavljanko sestavila do konca, ko so drugi že pospravljali. Krožnike od kosila sta pospravili vzgojiteljici ter pobrisali mize.

Pospravljanje po obrokih poteka tako, da vzgojiteljica pove, kateri otrok lahko pospravi. Otroci so pospravili skodelico tako, da so jo odnesli na voziček. Vzgojiteljici spodbujata, da vsak otrok po obroku svoj stol pospravi k mizi.

V igralnici je več kotičkov: kuharski, knjižni, ustvarjalni, z dojenčki, glasbeni, z živalmi, s sestavljankami. Kotički so na dosegu rok otrok, vendar otroci niso sami vzeli igrač s polic.

Vzgojiteljici sta otroke opozorili, če so kocke med pospravljanjem grdo metali. Vsaka igrača ima svoje mesto v igralnici. Vse kocke so pospravili v zaboj ter zaboj odpeljali na svoje mesto.

Če kdo ne ve, kam dati igračo, ga vzgojiteljica spodbuja s podvprašanji: Kam pa bi dal kocke?

Kje jih imamo?

PRILOGA 4: OPAZOVANJE KONFLIKTNIH SITUACIJ MED