Izobraževanje starejših odraslih

Danes je znanje potrebno prav vsem ljudem, saj so vsi ljudje del družbe, ki se hitro spreminja.

Izobraževanje je postalo vseživljenjski proces, ki ljudem v različnih obdobjih omogoča, da so dejavno vključeni v skupnost in da kritično razmišljajo o spremembah. Izobraževanje starejših je del paradigme vseživljenjskega izobraževanja. Raziskave (Jarvis 2002, Jelenc 2007, Krajnc 2016) ugotavljajo, da potekata tako učenje kot izobraževanje vse življenje. Jarvis in Krajnc uporabljata primerjavo učenja z dihanjem. Oba menita, da je učenje proces, ki poteka tako, kot poteka tudi dihanje, to je nenehno. V teh metaforah je mišljen proces učenja, ki poteka v okolju, je neorganiziran ali informalen. Metaforo z dihanjem nato Krajnc (2016, str. 27–28) nadaljuje, ko zapiše, da je izobraževanje v sodobnem času tako »potrebno kot zrak«. V tem primeru pa je mišljeno organizirano izobraževanje, ki je potrebno za to, da ljudje lahko v negotovih okoliščinah ustvarjajo smiselno življenje. Starejši ljudje se tako kot odrasli učijo v vsakdanjem življenju ob izkušnjah in v organiziranih procesih.

15

Izobraževanje starejših opredelimo kot dejavnost, ki je del vseživljenjskega izobraževanja.

Vključuje vse oblike učenja, tako formalne² kot tudi neformalne in priložnostne. Učenje in izobraževanje potekata v različnih učnih okoliščinah z namenom, da se zboljšajo posameznikovo znanje in spretnosti ter razvijajo interesi, stališča, vrednote in identiteta. Pri starejših se pogosto pojavljata kot rezultat učenja tudi modrost in praktična modrost.

Z vidika izobraževanja odraslih, še posebno starejših, je najpomembnejše neformalno izobraževanje, saj predstavlja največji del vsega izobraževanja odraslih in starejših odraslih.

Gre za izobraževanje, ki je organizirana dejavnost, a ne vodi do formalnega in javno veljavnega potrdila o stopnji izobrazbe (Jelenc 1995, str. 14).

Izobraževanje na starejše vpliva izjemno pozitivno. Njegov velik pomen pa potrjuje tudi mnogo andragoških, socioloških, antropoloških in medicinskih raziskav (Glendenning 2000; Jarvis 2001; Withnall 2010; Findsen in Formosa 2011 v Kump 2015, str. 12; Formosa 2021).

Omenjeni avtorji in avtorice pravijo, da izobraževanje v tem življenjskem obdobju lahko vpliva na razvoj potencialov starejših odraslih in na njihovo sodelovanje v družbenem, političnem, kulturnem ter ekonomskem življenju. Pripomore lahko k ohranjanju mentalnih oz. kognitivnih sposobnosti, razumevanju družbenih potreb, osebnemu razvoju, ohranjanju fizične dejavnosti, povečevanju zadovoljstva in harmonije, zadovoljevanju socialnih potreb ipd. Formosa (2004, str. 11) pa trdi, da izobraževanje v starosti posamezniku omogoča ostati zdrav, neodvisen in socialno vključen. Kaj posamezni raziskovalci poudarjajo, je odvisno od raziskovalnega okvira, iz katerega izhajajo. Če izhajajo iz socioloških teorij o staranju, v raziskavah omenjajo vpliv izobraževanja starejših na »aktivno« staranje, na participacijo v skupnosti. Če so raziskave uokvirjene v medicinski diskurz, ugotavljajo predvsem vpliv izobraževanja starejših na zdravstveno pismenost, spoprijemanje z boleznijo in upadom gibljivosti. Če pa izhajajo iz bivanjskih tem, predstavijo vpliv izobraževanja starejših na doživljanje staranja, odnose, dialog, razvoj inter- in intrasubjektivnosti. Izobraževanje starejšim pomaga pri srečevanju in sprejemanju drugih kultur in religij, pomaga jim razumevati čas in probleme, ki so povezani s časom, ter jim obogati življenje, saj jim prinese novosti, ki prekrijejo težave, ki nastopijo skupaj s staranjem (Ličen 2006, str. 177). Kljub številnim pozitivnim vplivom, ki jih navajajo tudi

2 Opredelitve pojmov formalno in neformalno izobraževanje so v različnih okoljih različne. V našem besedilu bomo upoštevali opredelitev, da je formalno izobraževanje tisto organizirano in visoko strukturirano

izobraževanje, ki vodi do stopnje izobrazbe. Primer tega je univerzitetno izobraževanje. Starejši se vključujejo tudi v formalno izobraževanje. V ZDA je po podatkih v Moody in Sasser (2018) v kolidžih okrog 500.000 ljudi, ki so starejši od 60 let. V Sloveniji je zelo malo posameznikov, ki se vključijo v formalno izobraževanje po 60.

ali 65. letu. Skladno z opredelitvami neformalnega izobraževanja v Sloveniji so programi na univerzah za tretje življenjsko obdobje programi neformalnega izobraževanja.

16

Lunežnik idr. (2018), Kramberger (2014), Lampret (2019), Knežević in Jelenc Krašovec (2008), Jelenc Krašovec idr. (2014), Sautter idr. (2021), pa se v izobraževanje starejših še vedno vključuje manjši delež starejšega prebivalstva, preostali pa ostajajo izobraževalno neaktivni.

Motivi za udeležbo v izobraževanju starejših so različni. Večina se vključuje predvsem zato, ker si želijo spoznati ali postati, razviti nekaj, kar prej niso vedeli, zmogli ali mogli biti. Imajo tudi željo pridobiti znanja, ki so jih v preteklih obdobjih življenja želeli imeti, pa jih zaradi različnih obveznosti in razlogov niso mogli pridobiti, oz. pridobiti znanja, ki jih v času svojega šolanja in delovne aktivnosti niso mogli usvojiti, ker jih preprosto še ni bilo (Govekar-Okoliš in Kranjčec 2012, str. 43−44).

Pri raziskavah so starejši izražali naslednje razloge za vključevanje v izobraževanje (Boulton-Lewis 2012):

 radi bi ohranili mentalno čilost in spodbujali svoje mentalne procese,

 radi bi odkrili nove interese in sledili novoodkritim interesom, zasledujejo nove cilje,

 pomemben je osebnostni razvoj in razumevanje sebe, postati želijo boljša oseba (odgovornost zase),

 učenje daje pomen življenju,

 učijo se zato, da bi poučevali druge,

 razviti želijo pozitivno naravnanost,

 želijo participirati v okolju in biti dejavni.

Tudi po raziskavi na Japonskem (Nakajima 2020, str. 203), v kateri so starejše spraševali, kaj jih motivira, da se vključijo v programe vseživljenjskega učenja ali na odprta predavanja na univerzah, se kaže podobna motivacija. Največ starejših se vključi v izobraževanje, ker:

 želijo poglobiti svoje znanje (90 % odgovorov),

 obogatiti prosti čas (70 %odgovorov),

 pridobiti nove prijatelje (37 %odgovorov).

Zgolj približno 10 % vprašanih navaja, da se vključujejo v izobraževanje, ker bodo znanje uporabili pri svojem delu. Kot pomembni motivatorji delujejo radovednost in želja po znanju, strukturiranje in izpolnitev časa ter razvijanje novih odnosov. Ključno pri motivaciji je to, da se učijo zaradi veselja do učenja ali neke vsebine, ne učijo se zato, ker bi jih motivirala stopnja izobrazbe ali certifikat.

17

Pri nas se večina starejših odraslih odloči za vključitev v programe neformalnega izobraževanja, ki jih organizirajo različne institucije. Vodilna institucija, ki ponuja neformalno izobraževanje posebej za starejše, je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, ki je razširjena po celotni Sloveniji.

Razlogi, zakaj se starejši odrasli organiziranega izobraževanja ne udeležujejo, so različni. Na voljo je kar nekaj strokovne literature, v kateri avtorji pišejo o ovirah, ki se pojavljajo pri izobraževanju odraslih. V andragogiki je najbolj uveljavljena delitev ovir Patricie Cross.

Avtorica jih razvršča v tri skupine, in sicer (Cross 1981, str. 98):

 situacijske ovire, ki izhajajo iz posameznikovega trenutnega položaja in se izražajo v pomanjkanju časa, denarja, oddaljenosti kraja izobraževanja ipd.,

 institucionalne ovire, ki se nanašajo predvsem na neustrezno ponudbo izobraževalnih programov, na vpisne pogoje, neprilagojenost organizacije, pomoč pri izobraževanju ipd.,

 dispozicijske ovire, ki pa se povezujejo s psihosocialnimi značilnostmi posameznika, kot so npr. samopodoba, motivacija, sposobnosti ipd.

Pri nas je na tem področju raziskavo izvedel Radovan (2002, str. 26), ki je ugotovil, da so med najpomembnejšimi ovirami, ki odraslim preprečujejo udeležbo v izobraževanju, situacijske ovire. Zelo malo avtorjev pa se pri raziskovanju ovir osredotoča izključno na starejše odrasle.

Kot je bilo že omenjeno, se za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju kljub številnim pozitivnim učinkom odloči le manjši delež starejših odraslih. Zato bi bilo treba premisliti o tem, kako premostiti najpogostejše ovire, ki preprečujejo udeležbo, in kako še dodatno spodbuditi starejše k vključitvi.