Opis raziskovalne metodologije

5.1 Raziskovalna metoda

Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja in kvalitativni pristop k raziskovanju. »Z deskriptivno metodo spoznavamo pedagoško polje na ravni vprašanja, kakšno (in v zvezi s tem tudi kolikšno) je nekaj – ugotavljamo torej stanje pedagoškega polja, kakršno je, ne da bi si ga vzročno pojasnjevali.« (Sagadin 1991, str. 29). Za kvalitativni pristop pa smo se odločili, ker želimo analizirati konkreten primer v časovni in lokalni posebnosti. Kot zapiše Flick (2009, str.

21), je za kvalitativno raziskovanje značilno, da izhaja iz izražanja, pripovedi in dejavnosti ljudi v njihovem lokalnem kontekstu. Pri kvalitativnem raziskovanju gre za dinamičen proces, ki združuje in povezuje probleme, teorije in metode, raziskovalne načrte, strategije in tehnike, zbiranje ter analizo podatkov (Kordeš in Smrdu 2015, str. 27). Pridobljeno gradivo je obdelano in analizirano na besedni način, brez uporabe različnih merskih postopkov, ki dajo števila, in brez operacij nad števili (Mesec 1998, str. 26).

Kvalitativni pristop nam bo omogočil podrobneje spoznati mentorstvo v Društvu U3 Škofja Loka.

Sledeč Sagadinu (2004, str. 89) ter Hancocku in Algozzineu (2006) smo uporabili študijo primera. Hancock in Algozzine (2006, str. 9) v svojem priročniku opredelita študijo primera kot vrsto ali tip kvalitativne raziskave. Od drugih kvalitativnih raziskav (fenomenološke, etnografske, biografske in utemeljene teorije) se razlikuje po tem, da izvedemo analizo in deskripcijo neke izbrane enote ali sistema v času in prostoru. Spoznanja, ki jih pridobimo s študijo primera, lahko uporabimo pri nadaljnjem načrtovanju in odločanju o strokovni praksi.

Raziskali bomo izbran primer, to je univerzo za tretje življenjsko obdobje. Izmed univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo na Gorenjskem, smo izbrali Društvo U3 Škofja Loka in v okviru tega mentorstvo za starejše odrasle. Značilnosti univerze za tretje življenjsko obdobje, Društva U3 Škofja Loka v okviru Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, smo opisali v prvem delu naloge, v poglavju 2.3. Študije primerov v izobraževanju odraslih so lahko študije programov, procesov, dogodkov, oseb in dejavnosti. V naši raziskavi gre za študijo mentorstva na UTŽO v lokalnem okolju.

52

Razlikujemo eksplorativne, deskriptivne in eksplanativne študije primerov. V našem primeru gre za deskriptivno študijo primera, saj se le ta giblje na ravni opisovanja pojavov. Deskriptivno študijo primera lahko štejemo med oblike deskriptivne metode empiričnega pedagoškega raziskovanja (Sagadin 2004, str. 98−99).

5.2 Udeleženci, ki so sodelovali v polstrukturiranih intervjujih

Mentorje, ki so sodelovali v polstrukturiranih intervjujih, smo izbrali namensko, kar pomeni, da smo najprej določili merila, ki jih morajo intervjuvanci izpolnjevati. Merila za izbor enot so bila naslednja: posameznik mora biti mentor v študijskih krožkih Društva U3 Škofja Loka;

posameznik mora izvajati študijske krožke v okviru Društva U3 Škofja Loka tudi v času epidemije COVID-19; posameznik mora biti pripravljen izvesti daljši intervju o svoji mentorski praksi v Društvu U3 Škofja Loka. Izbranih je bilo pet mentorjev.

Poleg polstrukturiranih intervjujev z mentorji smo izvedli še polstrukturirani intervju s predsednico Društva U3 Škofja Loka.

Podatke o udeležencih, ki so sodelovali v polstrukturiranih intervjujih, zaradi boljše preglednosti predstavljamo v spodnji tabeli.

OZNAKA SP OL

STA ROS T

IZOBRAZBA ZAPOSLITVENI STATUS

TRAJANJE MENTORSTVA/

IZKUŠNJE S PODROČJA IZOBRAŽEVAN JA STAREJŠIH

ŠTUDIJSKI KROŽKI

Pilotni intervju

Ž 45 Univerzitetna Zaposlena 5 let Vodi 1 ŠK (angleščina).

Intervju 1 Ž 50 Magistrska Samozaposlena 7 let Vodi 4 ŠK (angleščina – 2 stopnji), nemščina, Skriti kotički Škofje Loke.

53

Intervju 2 Ž 58 Univerzitetna Brezposelna Približno 8, 9 let

Vodi 3 ŠK (ruski jezik, petje, spontani ples).

Intervju 3 M 47 Srednješolska Samozaposlen 20 let Vodi 5 ŠK (računalništv o).

Intervju 4 Ž 37 Univerzitetna Zaposlena Približno 7–9 let

Vodi 2 ŠK (pilates).

Intervju 5 Ž 53 Univerzitetna Samozaposlena 4 leta Vodi 1 ŠK (Skriti biseri Slovenije).

Intervju s predsednico društva

Ž 75 Univerzitetna Upokojena 17 let izkušenj s področja izobraževanja starejših

Ne vodi študijskih krožkov.

Tabela 1: Osnovni podatki o intervjuvancih.

Skupaj smo opravili sedem intervjujev.

5.3 Postopek zbiranja in analize podatkov

O primeru mentorstva na UTŽO smo zbrali podatke na različne načine, jih organizirali, analizirali ter napisali poročilo z ugotovitvami raziskave. Kot je priporočeno za študijo primera (Hancock in Algozzine 2006, str. 10), smo najprej spoznavali širše področje, to je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje in univerze za tretje življenjsko obdobje na Gorenjskem.

Za izbrani primer pa smo podatke zbirali v realnem okolju, to je na UTŽO v Škofji Loki.

Podatke smo zbirali na tri načine, in sicer z analizo spletnih strani, polstrukturiranimi intervjuji in opazovanjem z udeležbo.

V pripravljalni fazi, začetek aprila 2021, smo pregledali spletne strani gorenjskih UTŽO. Na spletnih straneh smo zasledovali število mentorjev, število študijskih krožkov in način njihove izvedbe. Odločili smo se, da prošnjo za sodelovanje v raziskavi pošljemo po elektronski pošti

54

na UTŽO oz. Društvo U3 Škofja Loka. Zanje smo se odločili, ker smo iz njihove spletne strani razbrali, da starejšim ponujajo veliko različnih študijskih krožkov, da pri njih deluje zadostno število mentorjev in da so študijske krožke izvajali tudi med epidemijo COVID-19.

Našo prošnjo so odobrili in nam napisali, da so prošnjo že posredovali naprej mentorjem. Čez nekaj dni smo prejeli elektronsko pošto s seznamom in kontaktnimi podatki petih mentorjev, ki so se prostovoljno javili za sodelovanje v raziskavi. Z mentorji smo stopili v stik in se z vsakim posebej dogovorili za datum izvedbe intervjuja.

Da bi preizkusili vprašanja polstrukturiranega intervjuja smo najprej opravili krajši pilotni intervju. Pilotni intervju smo opravili konec aprila 2021 z žensko, ki pet let vodi študijski krožek angleščine. Pilotni intervju je trajal trideset minut. Po tem intervjuju smo vprašanja za polstrukturirani intervju dopolnili.

Sredi maja 2021 smo začeli opravljati polstrukturirane intervjuje z mentorji. Zaradi epidemije COVID-19 so bili izvedeni na daljavo, preko aplikacije Zoom, in sicer med 18. majem in 15.

junijem 2021. Intervjuvance smo najprej seznanili s potekom intervjuja, dodatno smo jim pojasnili namen raziskave in jim zagotovili, da lahko intervju kadarkoli prekinejo, če ne bi želeli nadaljevati. Zagotovili smo anonimnost v rezultatih in jih zaradi potrebe po transkriptih prosili za dovoljenje za snemanje intervjuja. Izvedba intervjujev je potekala v sproščenem vzdušju, brez posebnih težav. Posamezni intervju je trajal od petinštirideset minut do ene ure.

Po izvedbi smo naredili transkripcijo (odlomek intervjuja je v prilogi c),⁹ transkripciji pa je sledila analiza. Zapise posameznega intervjuja smo večkrat prebrali, najprej smo orientacijsko pregledali zapis, da smo dobili vtis o celoti, nato smo podrobneje brali posamezne transkripte in označevali posamezne dele. Zatem smo zapise uredili, razčlenili podatke na posamezne dele in določili enote kodiranja.

S pomočjo procesa kodiranja (Mesec 1998) smo nato empiričnim opisom oz. enotam kodiranja pripisali kode. V naslednjem koraku smo iz zapisanih kod tvorili kategorije.

V tretjem koraku smo posamezne kategorije uvrstili v teme, to je večje pomenske enote (primer kodirne tabele je v prilogi d), povezane z raziskovalnimi vprašanji.

Po obdelavi podatkov in analizi intervjujev z mentorji smo izvedli še intervju s predsednico Društva U3 Škofja Loka. K sodelovanju smo jo povabili preko telefonskega pogovora.

9 Vsi intervjuji in prepisi so za raziskovalne namene dostopni pri avtorici.

55

Oblikovali smo polstrukturirani intervju (priloga b) z vprašanji o šestih temah magistrske naloge. Intervju je bil izveden 15. septembra na sedežu Društva U3 Škofja Loka. Po predhodnem dovoljenju je bil posnet. Trajal je približno 45 minut.

Po izvedenem intervjuju smo naredili transkripcijo. S pridobljenimi podatki smo želeli dodatno pojasniti in poglobiti analizirane podatke mentorjev.

S predsednico društva in z mentorji smo se dogovorili še za opazovanje dejavnosti v študijskih krožkih. Opazovanje z udeležbo je potekalo v treh različnih študijskih krožkih angleščine 5.

oktobra 2021.

Sledili so prepis, ureditev in analiza zapisov, ki so nastali ob opazovanju študijskih krožkov.

Analiza je potekala v skladu z raziskovalnimi vprašanji in temami, ki so se oblikovale ob analizi intervjujev z mentorji (primer tabele opazovanja je v prilogi e).

5.4 Instrumenti za zbiranje podatkov

Za namen zbiranja podatkov smo uporabili polstrukturirani intervju, za katerega je značilno, da raziskovalec del vprašanj pripravi vnaprej, del vprašanj pa oblikuje sproti, med samimi potekom intervjuja. Za polstrukturirani intervju smo se odločili, ker smo želeli ugotoviti predvsem, kakšne so značilnosti praks mentorjev v Društvu U3 Škofja Loka.

Pripravili smo polstrukturirani intervju za mentorje in polstrukturirani intervju za predsednico društva.

V oba intervjuja so bila vključena tako vprašanja odprtega tipa kot tudi vprašanja zaprtega tipa.

Predzadnje vprašanje pri obeh intervjujih pa je vsebovalo tudi vnaprej pripravljen seznam vlog mentorjev, ki nam je omogočal, da smo hitreje in bolj natančno preverili, katere vloge se kažejo v mentorjevi praksi.

Podatke smo zbirali tudi z opazovanjem z udeležbo. Gre za dejavnost, ki omogoča neposredno zbiranje podatkov v naravnem okolju, kjer je raziskovalec oz. opazovalec v situaciji, ki jo opazuje (Vogrinc 2008, str. 81). Raziskovalec podatke zbira predvsem s pomočjo svojega vida (Sarantakos 2013, str. 229). Opazovanje je bilo polstrukturirano. V namen opazovanja z udeležbo pa smo pripravili tudi kontrolno listo (check listo) z vlogami mentorjev.

56