III. EMPIRIČNI DEL
6 Predstavitev in interpretacija rezultatov
6.4 Izvedba dejavnosti
71
Kako mentorji v Društvu U3 Škofja Loka izvajajo dejavnost?
Zbirna tabela za četrto raziskovalno vprašanje:
Tema: Izvedba dejavnosti
KATEGORIJE KODE
Velikost študijskih krožkov Majhne skupine, skupine z več kot 12 člani Potek dela v študijskih krožkih Druženje, medsebojno povezovanje, učenje,
informiranje
Sodelovanje študentov Večina študentov je aktivnih, spodbujanje tihih študentov k sodelovanju
Učne metode Predavanje oz. razlaga, pogovor oz.
diskusija, debata, metoda dela z besedilom, metoda demonstracije, praktično delo, uporaba avdio- in videogradiva, delo v parih
Evalvacija Sprotna, končna, usta, pisna
Na univerzah za tretje življenjsko obdobje temeljno obliko izobraževanja predstavljajo študijski krožki, ki jih Urh idr. (2012, str. 11) opredeljujejo kot »brezplačno splošnoizobraževalno obliko skupinskega prostovoljnega učenja odraslih, ki poteka nehierarhično in se zaključi s skupinskim dogodkom«.
Študijski krožki se običajno izvajajo enkrat tedensko po dve šolski uri. Nekateri krožki potekajo v učilnicah, nekateri pa tudi na terenu.11 Večina študijskih krožkov v okviru Društva U3 Škofja Loka je plačljivih.
Velikost študijskih krožkov
Čeprav študijski krožki štejejo od 5 do 12 ljudi (Urh idr. 2012, str. 11; Mijoč idr. 1996, str. 21), na UTŽO pa od 10 do 15 (Krajnc idr. 2017, str. 14), je ena izmed mentoric izpostavila, da njen študijski krožek navadno obiskuje več posameznikov. Dejala je, da ga zato raje poimenuje študijska skupina.
»Naša študijska skupina, študijski krožek ne mormo rečt, ker nas je preveč. Študijski krožki imajo omejitev do 12 ljudi.« [Intervju 5]
11 Trditev se nanaša na študijske krožke pred epidemijo COVID-19.
72
Predsednica društva je dodala, da to, da študijske krožke obiskuje več kot 12 študentov, sicer ni pogosta praksa, saj se zavedajo, da je delo v manjših skupinah načeloma uspešnejše. Kljub temu pa pri določenih krožkih, še posebej takih, kjer je poudarek na izletih, dopuščajo večje število študentov, saj menijo, da število ne vpliva na kvaliteto izvedbe. Dodala je še, da si v takšnih krožkih tudi težko privoščijo manjše skupine zaradi stroškov, ki nastanejo z izleti in plačili mentorjev.
Tudi sami smo ob opazovanju študijskih krožkov opazili majhne skupine. V prvem študijskem krožku je bilo šest študentov, v drugem osem, v tretjem pa sedem [zapisi opazovanja 1, 2 in 3].
Potek dela v študijskih krožkih
V literaturi lahko preberemo, da na kakovost delovanja študijskega krožka vplivajo socialne izkušnje in doživetja, čustvena doživetja in strokovno znanje vseh akterjev (udeležencev, mentorja, organizatorja). Pri čemer je pomembno, da so si dejavniki v ravnovesju, sicer lahko pride do deformacije študijskega krožka (Urh idr. 2012, str. 14). Te dejavnike upoštevajo tudi mentorji, saj poudarjajo, da gre pri njihovih študijskih krožkih za preplet učenja in medsebojnega druženja.
»[M]al se pogovarjamo, se pozdravljamo, delimo na kratko kakšno informacijo, zdaj v zvezi s korona cepljenjem, s kakšno situacijo ...« [Intervju 2]
»Zadeva mora bit tudi druženje, ne samo znanje, tko da v osnovi poskušamo neko znanje vzet, hkrati pa more bit ljudem stvar tut prijetna, zanimiva. Dat jim moraš možnost, da podebatirajo [...] Vedno dajem poudarek na tem, da se ljudje srečajo, da kšno rečejo, ne samo neko znanje.« [Intervju 3]
»[J]e treba ljudem dat čas, da popijejo kavo, ne smeš jih preganjat, dobro kosilo moraš naročit, ker maš nekoga vmes, k je gurman, in tako naprej. Druženje. Med seboj se povezujejo ...« [Intervju 5]
Preplet učenja oz. izobraževanja in druženja oz. socialnih stikov, ki niso namenjeni učenju oz.
izobraževanju, smo opazili tudi ob opazovanju študijskih krožkov. V ospredju študijskih krožkov je bilo seveda učenje angleščine, vendar pa so mentorice študentom na začetku srečanja in tudi vmes dopuščale, da so se malo pošalili in se o čem na kratko pogovorili [zapisi opazovanja 1, 2 in 3].
Predsednica društva je pri tem dodala še, da pogosto opaža, da se v študijskih krožkih ustvarjajo medsebojna prijateljstva med mentorji in študenti, kar se ji zdi zelo pomembno. Njihovo
73
prijateljstvo se krepi tako znotraj študijskega krožka in izletov, pa tudi zunaj njega, saj mentorji in študenti skupaj hodijo na kavo in se videvajo tudi med počitnicami. Pravi, da večkrat opazi, da si mentorji in študenti medsebojno pomagajo celo pri osebnih življenjskih stiskah. Drug drugemu pa nudijo tudi podporo. Dodaja, da se včasih zaradi močne povezanosti zgodi, da se kakšen nov študent, ki kasneje pride v krožek, enostavno ne more vključiti. Posledično se tak posameznik navadno počuti slabo in zapusti krožek ter si poišče novega, kjer se lažje vključi.
Sodelovanje študentov
Vsi mentorji poročajo, da so na splošno študenti pri študijskih krožkih aktivni in sodelujejo.
»Ja, aktivni so. Aktivni ljudje sprašujejo, jih zanima.« [Intervju 3]
»Aktivni so, absolutno.« [Intervju 4]
Prva mentorica je pri tem izpostavila še, da kljub splošni aktivnosti študentov med njimi obstajajo razlike, nekateri so bolj aktivni, nekateri manj. V skupinah so tudi tihi slušatelji, včasih pa se najde tudi kdo, ki se vede že malo moteče, saj stalno želi imeti besedo.
»Včasih je v skupini kakšen tak, k je že mal moteč, ker enostavno ne more počakati, da ga jest pokličem, ampak se ves čas oglaša, tako da včasih je treba tudi malo ustavit in umiriti. Kakšen se bolj nazaj drži. Vse sorte je.« [Intervju 1]
Druga mentorica je dejala, da k sodelovanju skuša spodbuditi tudi tiste bolj tihe slušatelje. Pri njihovi aktivaciji pa upošteva tudi posameznikove zmožnosti.
»[J]est gledam, da tisti, ki so najbolj aktivni, ne zastirajo drugih, ki so manj aktivni.
Tko, da jest poskušam dajat besedo vsem po malem in tut po njihovih možnostih, ker so vseeno tut v skupini, ki dela več let z mano, ljudje z različnimi možnostmi in jest jih glede njihovih zmožnosti aktiviram.« [Intervju 2]
Peta mentorica pa je priznala, da študente sicer spodbuja k sodelovanju, vendar včasih nekoliko pozabi na tihe slušatelje, saj jih je že večkrat neuspešno poskušala spodbuditi k sodelovanju.
»So aktivni. Tut jest jih izzovem, ampak tuki sm vrjetno pristranska, ker izzovem vedno ene in iste […] Ampak če mu daš besedo pa nč ne pove 10x, potem vrjetno obupam.«
[Intervju 5]
Tudi sami smo ob opazovanju študijskih krožkov opazili, da so študenti aktivni. Mentorice so se tudi ves čas trudile, da bi bili vsi aktivni približno enako. K aktivnosti so študente spodbujale
74
predvsem s tem, da so jih pri dejavnostih, kjer je bila njihova aktivnost predvidena (npr. pri glasnem branju, reševanju nalog z delovnega lista itd.), k besedi klicale po vrsti, glede na sedežni red [zapisi opazovanja 1, 2 in 3].
Učne metode
Mentorji pri svojem delu skrbijo za pestrost učnih metod. Poročajo o uporabi naslednjih metod:
predavanje oz. razlaga,
pogovor oz. diskusija,
debata,
metoda dela z besedilom,
metoda demonstracije,
praktično delo,
uporaba avdio- in videogradiva,
delo v parih.
»V glavnem pač veliko delamo na vajah, primerih. Seveda, jest razložim to slovnico pa besede pa tko naprej. Drugače pa v bistvu vs čs gremo po vrsti od enga do drugega, tako da so vsi ves čas aktivni, vključeni, ves čas pri besedi.« [Intervju 1]
»Samo predavanje vsebuje vse, in debate in gledanje videoposnetkov, poslušanje avdio, vse, vse, vse, vse, kar je lahk [...] Pa poslušanje, pisanje, improvizacija [...] po dva lahko med sabo, dialogi al pa kakšna vprašanja in odgovori.« [Intervju 2]
»Načeloma gremo čez snov, pomagam človeku razložit, kaj se še recimo v njegovmu računalniku dogaja, večkrat ponovim, pridem, pomagam recimo z miško, kar je treba kliknit al kej podobnga, če ne gre [...] Treba je ljudem pokazat tistih par korakov, jih razložit, zakaj to, ono, tretje naredit, in potem, da to ponovijo ...« [Intervju 3]
»[P]okažem, nakažem, povem, popravljam jih, čist fizično pridem zravn [...] Predavam pa v bistvu vmes, medtem ko oni neki počnejo. Oni neko gibanje izvajajo in jest zraven razlagam.« [Intervju 4]
»[M]amo pogovore [...] skušam jih s vprašanji. Tudi sm jih že povabila, da bi kdo kšno svoje predavanje naredil, ker veliko potujejo. Pa eno leto sm jih prosila, nej mi po elektronski pošti pošljejo kšne fotografije pa da bomo potem kšn kolaž naredili [...] vsa predavanja mam opremljena s fotografijami.« [Intervju 5]
75
Glavni metodi dela, ki naj bi prevladovali v študijskih krožkih, sta sicer pogovor in diskusija (Urh idr. 2012, str. 12). Razlikovati moramo med študijskimi krožki v skupnostnem izobraževanju, študijskimi krožki za kakovost v podjetjih in študijskimi krožki na UTŽO. Pri prvih je najbolj poudarjena diskusija. V študijskih krožkih na UTŽO pa so uporabljene različne metode. V primerih, ko gre za tečajne študijske krožke, je veliko predavanj.
Tudi ob opazovanju smo zaznali, da mentorji pri izvedbi dejavnosti uporabljajo različne učne metode. Mentorice so uporabljaje metodo predavanja (razložile so npr. pravila uporabe angleških časov, kako se v angleščini tvorijo stavki itd.), metodo dela z besedilom (reševali so delovne liste), pogovor oz. diskusijo (s študenti so diskutirali o določeni temi, npr. o temi delovnega lista, ki so ga reševali), praktično delo (študenti so z namenom učenja angleščine govorili angleško, v angleščini so npr. pripovedovali, kaj so počeli med poletjem) in individualno delo (študenti so samostojno reševali naloge na delovnem listu) [zapisi opazovanja 1, 2 in 3].
Peta mentorica je pri vprašanju o metodah dela ponovno izpostavila prostorski problem. Pravi namreč, da v prostorih, kjer poteka njen študijski krožek, ni prostora za izvedbo nekaterih metod, kot je npr. delo v skupinah.
»[N]i pa prostora za kšne nove metode dela, za pogovore v skupinah, da bi jih zdej dala v vsak svoj kot al pa v druge učilnice, pač to ni, ker mam preveliko skupino. V takem malem prostoru, tudi če bi imela samo 8 slušateljev, bi jih težko razdelila v 4 skupine.«
[Intervju 5]
Evalvacija
Vsi mentorji uporabljajo tudi evalvacijo, s čimer še dodatno skrbijo za višjo kakovost izobraževanja. S pomočjo evalvacije namreč ugotovijo, kaj je bilo pri izvedbi študijskega krožka dobro, kaj slabo, kako lahko izvedbo še izboljšajo, kaj je bilo slušateljem še posebno všeč, kaj so se naučili ipd. Mentorji uporabljajo ustno, pisno, začetno in končno evalvacijo.
Klasičnega ocenjevanja z ocenami (za ocenjevanje znanja) pri evalvaciji sicer ne uporabljajo.
V njem tudi ne vidijo nobenega prispevka.
»[O]cenjujem ne, ker pri nas smo strogo tako zavezani, da nobenih ocen pa točk pa tako naprej.« [Intervju 1]
»[N]i pa tko, da bi rekla, super, sedi, 5, al pa tole pa ni blo v redu, ne, bova še enkrat probala. To pa absolutno ne. Mislm, ne vidm v resnic doprinosa tega, no.« [Intervju 4]
76
Zavedajo se, da bi bilo klasično ocenjevanje lahko celo škodljivo in bi z njim lahko posameznike odvrnili, da se izobraževanja sploh udeležijo.
»[P]otem prihaja do nekih razlik, k niso vredne za ljudi, zej un je bl znal, ta pa manj. In pri odraslih je to samo razlog, da naslednjič ne pridejo.« [Intervju 3]
O škodljivosti ocenjevanja znanja pri starejših opozarja tudi Krajnc (2016, str. 98). Pravi, da ko odraslim in starejšim omenimo ocenjevanje znanja, to pri njih navadno povzroči preplah, saj se vrnejo strahovi pred šolskimi ocenami. Vtisi o ocenjevanju iz obdobja rednega šolanja namreč ostajajo živi tudi v tem obdobju.
Kljub temu pa mentorji vseeno redno, na različne načine, brez klasičnega ocenjevanja spremljajo, ali so študenti napredovali ali ne. Uporabljajo tako pisno kot tudi ustno evalvacijo.
Pri pisni evalvaciji znanje preverjajo s »testi«, domačimi nalogami in nalogami v učbeniku.
Ustno s spraševanjem, pri jezikih pa tudi z medsebojnimi pogovori. Mentorji študente tudi opazujejo pri delu in tudi s tem dobijo neko povratno informacijo o njihovem znanju.
»[T]a naša 'kontrolka' izgleda tako, da si eno uro vzamemo za pisat, pol ure pa potem za pregledovati, pri čemer pregleduje vsak svoj list. Seveda pregledujemo skupaj, vse naglas povemo, razložimo, ampak popravlja pa vsak samo sebi, nič jest ne črtam pa ne kljukam pa rdečih vprašajev pa tega ne pišem. Da ne bi kdo kakšnega slabega občutka mel [...]Tako da je to ena taka fajna povratna informacija za njih, nikoli jest tistega ne gledam.Zdej, če kdo sam želi, mi lahko pokaže ...« [Intervju 1]
»[J]est vedno dam od ene do druge ure domačo nalogo [...] Nalogo je treba zmeri pogledat, popravit, predebatirati. Tam tudi jest dobim recimo občutek, kaj jim še ne gre, kaj je še za popravit, za izboljšati.« [Intervju 1]
»[Z]ase dam recimo v svojem zvezku včasih, če je nekdo bil precej slab v domači nalogi al pa v tečaju, si dam eno kljukco, vprašanje al pa plus al pa minus, da sproti popravi on to nekak, da ga pripeljem, do boljšega občutka.« [Intervju 2]
»[V] improviziranem besedilu, pa tut v dialogih, seveda preverjam znanje, kolko se lahk človk znajde [...] pa tut vsake toliko časa recimo enkrat na kakšne 10 terminov al pa 8 terminov, ne vem točno, ampak v celem semestru mamo tri preverjanja, da gremo sproti, čez vse [...] V učbeniku po navadi so predvidene take ure prevejana in gremo preko celega učbenika, in ko to delamo, jest vidim, kdo je dobro razumel, kdo pa je mal zmeden.« [Intervju 2]
77
»[K]o si s skupino, vidiš, kje so težave, kdo več sprašuje. Vprašaš, ali je šlo a ni, mogoče še enkrat ponoviš, vidiš, kje se je ustavilo, kdaj so se zgubili, kdaj je začel soseda spraševat in podobno.« [Intervju 3]
»Jest seveda vidm, kaj recimo konkretnim osebam, konkretnim posameznikom gre boljš, kaj jim gre slabš, al pa vidm, kaj mogoče zmorejo, kaj ne, na različnih nivojih, se prav na nivoju gibanja in na nivoju, recva temu psihologije. Tko da za konkretne posameznike vem, kje so.« [Intervju 4]
»[P]reverjamo [...] sproti, vmes, kukrokoli na izletu [...] včasih znajo odgovorit tut na kšno vprašanje v Jokerju pa Milijonarju pa se mi potem celo odzovejo [...] Sprašujem, sej kako pa nej drugače.« [Intervju 5]
Uporabo sprotne in ustne evalvacije smo zaznali tudi ob opazovanju študijskih krožkov, ko so mentorice s postavljanjem vprašanj ves čas preverjale, ali študenti določeno snov razumejo [zapisi opazovanja 1, 2 in 3].
Na pomembnost evalvacije v študijskih krožkih pa je opozorila tudi predsednica društva. Tudi ona se strinja, da je pomembna obojestransko, saj daje informacijo študentom, koliko so se naučili, poleg tega pa tudi informacijo mentorjem, koliko so bili pri svojem delu uspešni.
Če povzamemo, mentorji pri izvedbi študijskih krožkov skrbijo za pestrost učnih metod, ki jih prilagodijo značilnostim delovanja skupine študijskega krožka. Študente ves čas spodbujajo k večji aktivnosti, skrbijo pa tudi za stalno evalvacijo njihovega znanja.
6.5 Priprava na dejavnost in izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19