Bizjak, C. in Valenčič Zuljan, M. (2007). Mentorjeve kompetence, vloge in naloge v procesu mentoriranja. V: M. Valenčič Zuljan (ur.), Izzivi mentorstva. Ljubljana: Pedagoška fakulteta, 125−134.
Boulton-Lewis, G. (2012). Issues in Learning and Education for Ageing. V: G. Boulton-Lewis in L. Tam (ur.), Active Aging, Active Learning: Issues and Challenges. Dordrecht:
Springer, 21−34.
Brečko, D. in Painkret, S. (2018). Mentor in mentorski proces. HR&M : strokovna revija za področje razvoja organizacij in vodenja ljudi pri delu, 4, št. 14, str. 11−15.
Brewer, A. (2016). Mentoring from a Positive Psychology Perspective. Springer Caffarella, R., Ratcliff Daffron, S. (2013). Planning Programs for Adult Learners. San
Francisco: JosseyBass.
Cavanaugh, J. C. in Blanchard-Fields, F. (2011). Adult Development and aging. Belmont (CA): Wadsworth, Cengage Learning.
Clutterbuck, D. (2004). Everyone Needs a Mentor: Fostering Talent in Your Organisation.
London: Chartered Institute od Personnel and Development.
Clutterbuck, D. in Lane, G. (2004). The Situational Mentor: An International Review of Capabilities in Mentoring. Aldershot:Gower Publishing Limited.
Clutterbuck, D. in Meggison, D. (2005). Techniques for Coaching and Mentoring Oxford:
Elsevier Butterworth-Heinemann.
Colley, H. (2003). Mentoring for Social Inclusion. A critical approach to nurturing mentor relation-ships. London, New York: RoutledgeFalmer.
Cross, K. P. (1981). Adults as Learners: increasing participation and facilitating learning.
San Francisco, CA: Jossey-Bass Inc.
Draškovič, M. (2020). Po trinajstih letih. Mi o sebi, 14, št. 46, str. 7−8. Dostopno na:
http://3univerza-loka.splet.arnes.si/files/2020/09/Mi-o-sebi-46.pdf (pridobljeno 25. 6.
2021).
Evans, C. (2018). Trust and connection in formal, virtual mentoring. International Journal of Evidence Based Coaching and Mentoring, št. 12, str. 154–164.
Findeisen, D. (2010).Univerza za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani: stvaritev meščanov in vez med njimi. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje.
99
Findeisen, D. (2012). Kako razumeti mentorsko razmerje in njegove posledice? Mentorsko razmerje kot sistem znanja, recipročnega učenja, delovanja in odnosov. Andragoška spoznanja, 18, št. 2, str. 31−42.
Findeisen, D. (2016). Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje – oranje in utrjevanje poti k družbeno zaznani in prepoznani dejavni starosti. Dostopno na:
http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2016/02/Razvoj_SUTZO_DF.pdf (pridobljeno 7. 9. 2020).
Findsen, B. (2002). Developing a conceptual framework for understanding older adults learning. New Zealand Journal of Adult Learning, 30, št. 2, str. 34−52.
Findsen, B. (2005). Learning Later. Malabar, Florida: Krieger publishing company.
Findsen, B. in Formosa, M. (2011). Lifelong Learning in Later Life. A Handbook on Older Adult Learning. Rotterdam: Sense Publishers.
Flick, U. (2009). An Introduction to Qualitative Research. London: SAGE.
Formosa, M. (2004). Lifelong Learning in Later Life: Policies and Practices. Rotterdam:
Sense Publishers.
Formosa, M. (2021). Building Evidence for the Impact of Older Adult Learning on Active Ageing: A Quantitative Study. Andragoška spoznanja, 27, št. 2, str. 53−74.
Govekar-Okoliš, M. (2016). Mentorstvo nekoč in danes – pomembna oblika izobraževanja ter prenosa znanja in izkušenj. Andragoška spoznanja, 22, št. 2., str. 3−7.
Govekar-Okoliš, M. in Kranjčec, R. (2012). Vloga mentorja v izobraževanju starejših odraslih in razvoj mentorskega odnosa. Andragoška spoznanja, 18, št. 2, str. 43−53.
Govekar-Okoliš, M. in Kranjčec, R. (2013). Uspešnost mentorstva v izobraževanju starejših odraslih. Andragoška spoznanja, 19, št. 3, str. 80−91.
Govekar-Okoliš, M. in Kranjčec, R. (2016). Mentorstvo v praktičnem usposabljanju v delovnih organizacijah. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Govekar-Okoliš, M. in Kranjčec, R. (2018). Evalvacija mentorstva v izobraževanju starejših Odraslih. V: N. Ličen in M. Mezgec (ur.), Sodobne paradigme raziskovanja izobraževanja in učenja odraslih: eseji v počastitev jubileja Ane Krajnc. Ljubljana:
Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 407−417.
Hancock, D. in Algozzine, B. (2006). Doing Case Study Research: A Practical Guide for Beginning Researchers. New York: Teachers College Press.
Heo, J., Chun, S., Kim, B., Ryu, J. in Lee, Y. (2017). Leisure Activities, Optimism, and Personal Growth among the Young-Old, Old-Old, and Oldest-Old. Educational Gerontology, 43, št. 6, str. 289−299.
100 Investing in work-based learning (2017). Dostopno na:
https://www.ilo.org/skills/pubs/WCMS_565923/lang--en/index.htm (pridobljeno 5. 7.
2021).
Jarvis, P. (2002). International Dictionary of Adult and Continuing Education. London:
Kogan Page.
Jarvis, P. in Gibson, S. (1997). The Teacher Practitioner and Mentor in Nursing, Midwifery, Health Visiting and the Social Services. Cheltenham: Stanley Thornes Ltd.
Jelenc, Z. (1995). Neformalno izobraževanje odraslih v organizacijah. Andragoška spoznanja, 1, št. 1-2, str. 14–18.
Jelenc, Z. (2007). Strategija vseživljenjskosti učenja v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije in Javni zavod Pedagoški inštitut.
Jelenc Krašovec, S., Radovan, M., Močilnikar, Š. in Šegula, S. (2014). Ali so društva
pomembna za učenje starejših v skupnosti?. Andragoška spoznanja, 20, št. 3, str. 9−26.
Kermavnar, N. (2009). Neformalno mentorstvo. Andragoška spoznanja, 15, št. 1, str. 65−76.
Kordeš, U. in Smrdu, M. (2015). Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
Knežević, S. in Jelenc Krašovec, S. (2008). Izobraževanje starejših kot možnost za dejavno staranje in osebnostno rast. Andragoška spoznanja, 14, št 1-2, str. 33−42.
Koželj, B. in Mekiš, V. (2014). Naših deset let v številkah in besedi. Mi o sebi, 8, št. 27, str.
5−6. Dostopno na: http://3univerza-loka.splet.arnes.si/files/2015/05/Mi-o-sebi-27.pdf (pridobljeno 26. 6. 2021).
Koželj, B. (2021). Prizadevanja za potek izobraževanja na daljavo – Zoom. Mi o sebi, 15, št.
47, str. 9−10.Dostopno na:
http://3univerza-loka.splet.arnes.si/files/2021/04/Mi-o-sebi-47.pdf (pridobljeno 26. 6.
2021).
Krajnc, A. (1992). Kako smo snovali Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje.
Ljubljana: Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje.
Krajnc, A. (1999). Paradoks tretjega življenjskega obdobja: starejši imajo več osebne
svobode, možnosti za uresničevanje ciljev pa manj. Andragoška spoznanja, 5, št. 3, str.
5−18.
Krajnc, A. (2006). Kdo so bili moji mentorji? Kdo mi je lahko mentor?: raziskava o neformalnem mentorstvu. Andragoška spoznanja, 12, št. 4, str. 31−39.
Krajnc, A. (2012). Individualizacija izobraževanja vodi v mentorstvo gibanje »Znaš, nauči drugega«. Andragoška spoznanja, 18, št. 2, str. 19−30.
101
Krajnc, A. (2013a). Je izobraževanje starejših drugačno?. V: D. Findeisen (ur.), Posebnosti izobraževanja starejših. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, 11−33.
Krajnc, A. (2013b). Mentorji in mentorstvo. V: D. Findeisen (ur.), Posebnosti
izobraževanja starejših. Ljubljana: Društvo za izobraževanje za tretje življenjsko obdobje, 61−89.
Krajnc, A. (2015). Vloga mentorja na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Dostopno na:
http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2015/09/Krajnc-Vloga-mentorja.pdf (pridobljeno 13. 11. 2020).
Krajnc, A. (2016). Starejši se učimo: Izobraževanje starejših v teoriji in praksi. Ljubljana:
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost.
Krajnc, A., Findeisen, D., Rapoša Tajnšek, P. in Bizovičar, M. (2017). Izobraževanje starejših v Sloveniji: zakaj in kako: nacionalna mreža nevladnih organizacij izobraževanja starejših. Ljubljana: Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost.
Krajnc, A., Findeisen, D., Šantej, A., Telban, U., Bališ, P. in Velikonja, M. (2021). Poročilo slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, združenja za izobraževanje in družbeno vključenost za leto 2020. Ljubljana: Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje, združenje za izobraževanje in družbeno vključenost. Dostopno na:
http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2021/03/Vsebinsko-poro%C4%8Dilo-za-leto-2020.pdf (pridobljeno 25. 10. 2021).
Kramberger, U (2014). Izobraževanje kulturnih mediatorjev v muzeju. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Kump, S. (2015). Vpliv izobrazbe in spretnosti starejših na individualno in družbeno blaginjo.
Andragoška spoznanja, 21, št. 2, str. 9–27.
Kump, S. in Jelenc Krašovec, S. (2010). Prestari za učenje? Vzorci izobraževanja in učenja starejših. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Lampret, M. (2019). Glasbeno izobraževanje starejših odraslih. Magistrsko delo, Ljubljana:
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Laslett, P. (1989). A Fresh Map of Life: The Emergence of the Third Age. London:
Weidenfeld & Nickolson.
Ličen, N. (2006). Uvod v izobraževanje odraslih: Izobraževanje odraslih med moderno in postmoderno. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
102
Ličen, N., Mezgec, M. in Urbančič, M. (2019). Integrativno izobraževanje in učenje
mentorjev na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje. Sodobna pedagogika, 70, št. 4, str. 50−68.
Lunežnik, V., Hofman, A. in Ličen, N. (2018). Glasba in staranje: Prispevek k raziskovanju vloge glasbe pri kakovostnem staranju na primeru doma za starejše Ptuj. Muzikološki zbornik, 45, št. 1, str. 123–140.
Mackowicz, J. in Wnek-Gozdek, J. (2016) “It’s never too late to learn”–How does the Polish U3A change the quality of life for seniors?. Educational Gerontology, 42, št. 3, str.
186−197.
Mekiš, V. (2014). Razlogi za osamosvojitev in nova organiziranost. Mi o sebi, 8, št. 29, str. 4.
Dostopno na:http://3univerza-loka.splet.arnes.si/files/2015/05/Mi-o-sebi-29.pdf (pridobljeno 25. 6. 2021).
Mijoč, N., Krajnc, A. in Findeisen, D. (1993). Študijski krožki. Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.
Mlakar, J. (2014). Mejniki – drugič. Mi o sebi, 8, št. 29, str. 3. Dostopno na:
http://3univerza-loka.splet.arnes.si/files/2015/05/Mi-o-sebi-29.pdf (pridobljeno 25. 6.
2021).
Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo.
Moody, H. R. in Sasser, J. R. (2018). Aging. Los Angeles: Sage.
Morton-Cooper, A. in Palmer, A. (2000). Mentoring, Preceptorship and Clinical Supervision:
A Guide to Support Roles in Clinical Practice. Oxford: Blackwell Scientific Publications.
Možina, T., Klemenčič, S. in Radovan, M. (2021). Izobraževanje odraslih v času covida-19:
izkušnje za pot naprej. Sodobna pedagogika, 72, posebna izdaja, str. 70−88.
Nakajima, H. (2020). The Role of Higher Education in an Ageing Society: The Distinctive Case of Japan. V: M. Slowey, H. Schuetze in T. Zubrzycki (ur.), Inequality,
Innovation and Reform in Higher Education. Cham: Springer, str. 191−206.
Pečjak, V. (1998).Psihologija tretjega življenjskega obdobja. Bled: samozaložba.
Pečjak, V. (2007). Psihologija staranja. Bled: samozaložba.
Radovan, M. (2002). Ovire odraslih pri vključevanju v izobraževanje. Andragoška spoznanja, 8, št. 1, str. 24–31.
Ramovš, J. (2003). Kakovostna starost: socialna gerontologija in gerontagogika. Ljubljana:
Inštitut Antona Trstenjaka.
103
Sagadin, J. (1991). Razprave iz pedagoške metodologije. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Sagadin, J. (2004). Tipi in vloga študij primerov v pedagoškem raziskovanju. Sodobna pedagogika, 55, št. 4, str. 88–101.
Sarantakos, S. (2013). Social research. Basingstoke: Palgrave Macmillan.
Sautter, S., Ord, A., Azher, A. in Chidester, A. (2021). Benefits of Computer Engagement in Older Adults with Dementia. Gerontology & Geriatric Medicine, 7, str. 1−11.
Schaie, W. in Willis, S. (ur.). (2016). Handbook of the Psychology of Aging. London:
Academic Press.
Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. (b. l.). Dostopno na: http://www.utzo.si/
(pridobljeno 21. 9. 2020).
Slowey, M., Schuetze, H.G. in Zubrzycki, T (2020). Inequality, Innovation and Reform in Higher Education. Cham: Springer.
Statut Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Škofja Loka (2014). Dostopno na:
https://3univerza-loka.splet.arnes.si/category/onas/ (pridobljeno 25. 6. 2021).
Šantej, A. (2009). Razvoj in poslanstvo slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Andragoška spoznanja, 15, št. 3, str. 22−30.
Šantej, A. (2014). Univerza za tretje življenjsko obdobje 30 let pozneje. Andragoška spoznanja, 20, št. 4, str. 85−87.
Šantej, A. (2020). Poročilo Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje, združenja za izobraževanje in družbeno vključenost za leto 2019. Dostopno na:
http://www.utzo.si/wp-content/uploads/2020/03/Vsebinsko-poro%C4%8Dilo-za-leto-2019.pdf (pridobljeno 2. 11. 2020).
Taylor, R. H. (2003). Eye Care for the Future: The Weisenfeld Lecture. Investigative Ophthalmology & Visual Science, 44, št. 4, str. 1413−1418.
Urh, D., Dolžan Eržen, T., Cepin, M. in Bogataj, N. (2012). Študijski krožki: iz korenin k novim izzivom za življenje v skupnosti. Ljubljana: Andragoški center Slovenije.
Veble Grum, M. (2008). Univerza za tretje življenjsko obdobje praznuje 4. rojstni dan. Mi o sebi, 2, št.5, str. 11−12. Dostopno na:
http://3univerza-loka.splet.arnes.si/files/2015/05/Mi-o-sebi-5.pdf (pridobljeno 25. 6.
2021).
Vogrinc, J. (2008). Kvalitativno raziskovanje na pedagoškem področju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
104