Priprava na dejavnost in izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19

Kako se mentorji Društva U3 Škofja Loka pripravljajo na izvedbo dejavnosti in kako poteka izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19?

Zbirna tabela za peto raziskovalno vprašanje:

Tema: Priprava na dejavnost in izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19

KATEGORIJE KODE

78

Aplikacija Zoom Navodila za uporabo Zooma, testni sestanek na Zoomu, težave pri uporabi Zooma, uporaba Zooma, pomoč mentorjev Priprava na izvedbo dejavnosti med

epidemijo COVID-19

Priprava na izvedbo dejavnosti med epidemijo COVID-19 se razlikuje od preteklih priprav, priprava na izvedbo dejavnosti med epidemijo COVID-19 se ne razlikuje od preteklih priprav, zahteva po večji vnaprejšnji pripravljenosti, večje upoštevanje želja pri pripravi

Izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19

Mentorji vodijo manj študijskih krožkov, izvedba dejavnosti med epidemijo

COVID-19 se razlikuje od izvedb dejavnosti v preteklosti, manj spontanosti, prilagoditev vsebine, večji poudarek na ohranjanju pozornosti, izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19 je lažja od izvedbe dejavnosti v preteklih letih, izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19 je težja od izvedbe dejavnosti v preteklih letih

Koronavirus in COVID-19 je zelo zaznamoval delo v vseh izobraževalnih okoljih (Možina idr.

2021), tudi v izobraževanju starejših. Od decembra 2019 do marca 2020 se je bolezen širila po svetu. Marca 2020 smo prvi primer okužbe zaznali tudi pri nas. Ker gre za nalezljivo bolezen, ki ogroža še posebno starejše, so bili s strani države, z namenom zajezitve okužb, uvedeni različni ukrepi, s katerimi se je zagotovilo socialno distanciranje. Tako je bilo med drugim za vse generacije uvedeno izobraževanje na daljavo.

Aplikacija Zoom

Zaradi ukrepov so se tudi v Društvu U3 Škofja Loka vse dejavnosti preselile na splet oz. na aplikacijo Zoom.

79

Mentorji poročajo, da so zaradi preselitve študijskih krožkov na Zoom v času epidemije vodili manj študijskih krožkov kot pred epidemijo, nekatere krožke pa so morali zaradi nezanimanja študentov celo ukiniti.

»[P]ri meni so se od lanskih 7 skupin, ki sm jih imela, oziroma 8, če še ta turistični krožek štejem, so se samo 4 skupine odločile, da bi šli v to varianto predavanj po Zoomu.« [Intervju 1]

»[N]a Zoomu sm jih imela jest, čez sezono, čez zimo, tm recimo 10 al pa slabih 10, kar sploh ni slabo za Zoom za starejše, ampak jest sm imela v živo pa tm 40 ljudi, 35. Tko da je pa pač to vseen bistveno, bistveno manj.« [Intervju 4]

Četrta mentorica je omenila, da veliko starejših študijskih krožkov preko Zooma ne želi obiskovati. Veliko starejših pa ima tudi stacionarne računalnike, ki še dodatno otežujejo udeležbo pri njenem študijskem krožku, saj takšen računalnik težje prestavijo v prostor, kjer imajo dovolj prostora za vadbo.

»[J]e pa res, da velik, sploh starejših, ne želi delat prek Zooma, to je eno, drugo, nekateri majo stacionarne računalnike.« [Intervju 4]

O velikem osipu študentov je poročala tudi predsednica društva. Pravi, da je za osip v glavnem kriv odpor starejših do dela preko računalnika, pa tudi to, da veliko starejših še vedno nima možnosti uporabe računalnika in spleta. Za obe težavi si sicer ves čas trudijo najti rešitve.

Študente na različne spodbujajo k sodelovanju, skušajo pa jim razložiti tudi to, da je komunikacija po spletu trenutno pomembna, saj se na tak način trenutno da komunicirati celo z zdravnikom.

Trije mentorji so poročali o manjših začetnih težavah pri uporabi Zooma. O večjih težavah pa ni poročal nihče. Mentorji so bili udeležencem tudi ves čas na voljo za pomoč pri morebitnih vprašanjih v zvezi z uporabo Zooma oz. pri morebitnih težavah.

»Od začetka so bile tudi te čisto tehnične težave, da smo to opremo pa vse to postavili, da so vsi to približno osvojili. Potem pa od začetka je bilo tako, nekdo ni imel mikrofona, nekdo ni imel kamerce, tako da je kar malo trajalo, da smo vse to osvojili.« [Intervju 1]

»In tuki so pol ble razne težave pa telefonski klici, da mu razlagaš, kje točno naj klikne [...] Potem, ko smo enkrat imel Zoom, tko, da pač vidijo, potem je pa enostavno.«

[Intervju 3]

80

»Pol sm jim bla na razpolago, sm jim pisala, da če karkoli ne gre, nj me pokličejo po telefonu in bomo to uredil, našl način. Tko da ta del je šel, v resnic se ne spomnem, da bi bil nek resen problem.« [Intervju 4]

Mentorji so se na izvedbo študijskega krožka preko Zooma dobro pripravili. Pripraviti pa so želeli tudi udeležence, zato so jim nekateri mentorji še pred začetkom izdelali točna navodila za uporabo Zooma.

»[S]m jim poslal na mail slike po korakih, kako ta Zoom spravit v življenje in tako naprej.« [Intervju 3]

»Jest sm jim na začetku sezone, oktobra recimo, naredila priročnik, kako naložit aplikacijo, kjer sm šla od klika do klika, s slikicami in tko naprej, tko zlo, zlo, zlo sm se potrudla, da je bil res čist vsak korak tm notr.« [Intervju 4]

Ena izmed mentoric je dodala še, da je še pred začetkom pripravila tudi testni sestanek, kjer so imeli možnost preizkusiti, kako deluje Zoom.

»Potem smo mel testni sestank, testno smo se dobil na Zoomu. Zato, da smo vidl al pa da so oni vidl pa da so mel priložnost probat, kako to zgleda.« [Intervju 4]

Iz prejšnjih izjav je razvidno, da so se mentorji trudili, da bi obdržali študente in da bi jim olajšali uporabo Zooma. O trudu mentorjev je poročala tudi predsednica društva, ki je dejala, da so ravno mentorji tisti, ki so najbolj zaslužni za to, da jim je uspelo prepričati študente, da se udeležijo študijskih krožkov preko Zooma. Študente je seveda poskušalo spodbuditi tudi vodstvo društva, vendar ni bilo tako uspešno, kot so bili mentorji. Njihovo uspešnost pri tem pripisuje predvsem medsebojni povezanosti mentorjev in študentov.

Priprava na izvedbo dejavnosti med epidemijo COVID-19

Trije mentorji so dejali, da se je letos zaradi izvedbe študijskih krožkov preko Zooma njihova priprava nekoliko razlikovala od priprav v preteklih letih. Razlike v pripravi so razvidne iz spodnjih izjav:

»[V]sem moram imeti vnaprej predstavljeno v raznih Word ali PDF dokumentih. Tako da jest preko Zooma delim z njimi. Tako da zdej zame je ta priprava mal drugač.«

[Intervju 1]

»Meni vzame več časa priprava na Zoom, ker jest moram velik stvari pripravt v vizualni obliki. V učilnici jest to lahko pišem, rišem na tabli, oni pišejo v zvezku ali pa imam

81

tablo in na njej marsikaj rišem. Tukaj moram pa vizualno gradivo pripravit, kakšne slike, kakšne tabele, kakšna krajša besedila pa kakšna, ne vem, veliko stvari moram pripravit, da se vizualno zadeva spreminja, da ne gledajo samo v svoje učbenike ali pa samo poslušajo. Morajo pa tut vizualno spremljat, to je več dela s tem.« [Intervju 2]

»Ja, razlikuje se v tem, da smo zdej pošturdiral neke programe, ki jih prej nismo niti uporabljali. Primer Zooma. Pa potem se je blo treba prilagodit, kako preko teh programov določeno znanje ljudem dat. Naštudirat recimo pristope, kako spravit sliko telefona na ekran in potem, da to ljudje vidijo.« [Intervju 3]

Četrta in peta mentorica pa sta dejali, da se njuna priprava med epidemijo COVID-19 ne razlikuje od priprav v preteklih letih.

»Prov v smislu priprave bi rekla, da ne.« [Intervju 4]

»Ja, no, malo več časa mi je ostalo, ker se mi ni bilo treba vozit nikamor. Drugače pa ne, z enakim načinom.« [Intervju 5]

Četrta mentorica je še poudarila, da pa je, čeprav se njena priprava letos ni razlikovala od priprav v preteklih letih, letos pri pripravi skušala bolj upoštevati želje udeležencev, saj je s tem skušala spodbuditi njihovo udeležbo.

»[Z]dej sm se trudla jim dat več tega, k si želijo, zato, da bojo ja pršli.« [Intervju 4]

Izvedba dejavnosti med epidemijo COVID-19

Zaradi epidemije COVID-19 in posledičnih ukrepov, ki so prizadeli tudi izobraževanje, se je tudi izvedba študijskih krožkov med epidemijo nekoliko razlikovala od izvedbe v preteklih letih. Glavna razlika je bila seveda to, da se je izvedba študijskih krožkov in izletov v okviru študijskih krožkov prenesla iz učilnic na splet oz. aplikacijo Zoom. Nekateri so bili na začetku glede uporabe Zooma precej skeptični, vendar so se nanj kmalu navadili.

»[N]a začetku smo bli do tega Zooma malo skeptični. Prej večina nas tega ni niti poznala niti uporabljala, te starejši še toliko manj [...] Potem je pa kar fajn steklo, tako da marsikdo mi sedaj reče, to je pa tko komot, da bi kar še naprej takole.« [Intervju 1]

Druge razlike, ki jih mentorji še občutijo, se nanašajo na to, da je bilo pred epidemijo več spontanosti pri njihovem delu, sedaj mora biti vse bolj načrtovano in vnaprej pripravljeno, večji poudarek morajo dajati ohranjanju pozornosti, morali pa so prilagoditi tudi vsebino.

82

»Prej v učilnici je bilo marsikaj tudi veliko bolj spontano [...] Zdej tle preko Zooma je pa vse bolj sprogramirano, mam jest bolj vse natančno pripravljeno in se tistega držimo.

Tako, da je kar razlika.« [Intervju 1]

»[S]e razlikuje [...] sm sama obiskovala sproti nekaj teh tečajev in vem, kakšni problemi so, takrat, ko sedi človek v svoji kuhinji, pred računalnikom. Lahko zadrema, tako da sm bolj bla usmerjena na to, da so vsi aktivni [...] Ko sm v učilnici, jest lahko jih aktiviram tut z gibanjem, tut s komunikacijo, s pogledi med sabo, z dialogi, fizično [...]

tukaj je blo treba drugo znanje [...] sm ugotovila, da je treba bit zlo pozoren na njihovo pozornost, torej jih je treba na vsake tolk časa aktivirat pa na vsake tolk časa popustit.«

[Intervju 2]

»Mogoče recimo rajš dam neka lažja, fizično lažja gibanja, zrd tega, ker nism tm, da bi vidla in bi popravila, če je treba.« [Intervju 4]

Zaradi epidemije in posledično, ker so študijskih krožki potekali preko Zooma, je bila izvedba krožkov v nekaterih pogledih nekoliko težja, saj so mentorji morali prilagoditi svoje delo, ker niso mogli direktno pristopiti k svojim študentom ter jim pomagati. Poleg tega pa jih je bilo težje motivirati, imeti pregled nad njihovim aktivnim sodelovanjem. Zaradi prekrivanja zvoka in slike so težje izvedli tudi skupinske pogovore.

»[Z]ame je kar zahtevno. Nekako tudi to, da jih jest tolk motiviram, da ostajajo, bom rekla toliko intenzivno vključeni, kot so sicer v učilnici pa da mam ves čas ta pregled, da skušam vse kolikor toliko enakovredno klicat. Včasih pr tistih kvadratkih, jest tut ne vem točn, ali sm zdej vsakega dostkrat poklicala, al sm katerega manj [...] pa tut ta priprava gradiva, ki ga sedaj vedno moram imet na pisno vse narjeno.« [Intervju 1]

»Ko na primer ustvarjamo v učilnici skupinski pogovor, debate […] tukj je mal težje, ker se med sabo tepe slika, zvok in potem jest moram zbrat manjše skupine. Na primer govorijo trije, ostali 3 al pa 5 poslušajo in pripravljajo vprašanja ...« [Intervju 2]

»Predvsem smo delali preko računalnika. Kjer je mal težje, ker ne morš pristopit k človeku pa mu, ne vem, pokazat na njegovem ekranu, kliknit z miško ...« [Intervju 3]

»[D]efinitivno je izziv [...] težji je to, da tko, k sm rekla, ljudi ne vidm, v resnic sm se mogla mal ločt od ideje, da bom poskrbela, da delajo dobr, ker ne morm, ker nimam te moči na daljavo.« [Intervju 4]

»[T]ežje je bilo zato, ker sm morala predavanje prilagodit ...« [Intervju 5]

83

V drugih pogledih pa se je mentorjem zdela izvedba krožkov med epidemijo celo lažja, saj so svoje delo opravljali od doma in so s tem prihranili čas.

»Lažje je v smisli, da jest kot mentor ne rabim nikamor it, ampak samo prižgem si računalnik in začnem delat, in ko končam, je tut točno tko, ugasnem in sm konc.«

[Intervju 4]

»[J]e blo enostavno, ker sm tuki sedela pa predavala.« [Intervju 5]

Načrtovanje in izvajanje študijskih krožkov v času epidemije COVID-19 je mentorjem vsekakor predstavljalo izziv. Svojo dejavnost so morali v celoti prenesti na Zoom, s katerim so se mnogi mentorji in študenti srečali prvič. Nekateri so bili sprva do takšnega izobraževanja nekoliko skeptični. Skupine v študijskih krožkih so se zmanjšale, določeni krožki pa so zaradi premajhne udeležbe celo prenehali delovati. Spoprijemali so se tudi z nekaterimi manjšimi težavami pri uporabi Zooma. Priprava programa je od mentorjev zahtevala več časa, za nekatere je bila tudi bolj zahtevna. Tudi izvedba krožkov se je razlikovala od izvedbe v časih pred epidemijo. Kljub vsemu pa mentorji niso obupali. Še bolj so se trudili, da bi ohranili študente in prepričali tudi osipnike, da se vrnejo.

6.6 Vloge mentorjev

In document Mentorstvo na univerzi za tretje življenjsko obdobje: Študija primera Društvo U3 Škofja Loka (Strani 77-83)