Kdo so neuspešni nadarjeni u č enci?

Neuspešnost nadarjenih učencev je zapleten pojav. Pogosto, zaradi nobenega vidnega razloga, učenci, ki izkazujejo visoke akademske zmožnosti, ne izkažejo vsega, kar so sposobni. To je frustrirajoče tako za njih same kot tudi za starše in učitelje (Whitmore, 1986; v Reis in McCoach, 2000).

Kot že prej omenjeno, je tudi sama definicija neuspešnosti, tako kot sam pojav, zelo zapletena in za samo definiranje tega pojava ni enotne definicije.

Med raziskovanjem so se pojavile številne operacionalne in konceptualne definicije pojava neuspešnosti, ne obstaja pa neka enotna definicija.

Najpogostejša skupna komponenta vseh različnih definicij neuspešnosti nadarjenih vključuje identifikacijo diskrepance (neskladja) med zmožnostjo in dosežkom.

Na splošno bi lahko definicije razdelili v štiri skupine:

1. definicije neuspešnih nadarjenih, ki vključujejo diskrepanco (neskladje) med potencialom (zmožnostjo) in dosežkom (uspešnostjo)

V tej skupini najdemo definicije, ki poudarjajo neskladnost med zmožnostmi (sposobnostmi) in dejanskimi dosežki. Težave pri teh definicijah se pojavljajo, ker ni nikjer točno opredeljeno, kaj sploh pomenita pojma zmožnost (sposobnost) in dosežek.

V naslednji tabeli je nanizanih nekaj avtorjev in definicij, ki vključujejo omenjeno neskladje.

15

Tabela 1: Definicije, ki vključujejo neskladje med potencialom in izkazanim dosežkom

Definicije, ki vključujejo neskladje med potencialom in izkazanim dosežkom (uspešnostjo) (Reis in McCoach, 2000)

Avtor Letnica Ključni koncept Baum, Renzulli

in Hebert

1995 Visok potencial, evidentiran z inteligenčnim testom, testom dosežkov ali testom specifične sposobnosti, opažanja učitelja, ocene; neuspešnost dokazana z diskrepanco (neskladjem) med dosežkom in potencialom.

Butler-Por 1987 Veliko neskladje med izkazanim šolskim dosežkom in potencialom

Dowdall in Colangelo

1982 Diskrepanca med potencialom in izkazanim dosežkom

Emerick 1992 Dokaz nadarjenosti vključuje rezultate standardiziranih testov dosežkov, rezultate na testu splošnih sposobnosti ali druge kazalnike potencialov za nad-povprečno akademsko uspešnost … Dokazi za neuspešnost, ki vključujejo povprečne ali podpovprečne akademske dosežke, ocenjene s testi, ocenami in učiteljevimi opažanji.

Whitmore 1980 Visoki rezultati sposobnosti ampak nizke ocene in rezultati na testih dosežkov, ali visoki rezultati na testih dosežkov ampak nizke ocene zaradi slabega dnevnega dela.

Sposobnost oziroma zmožnost je najpogosteje definirana z uporabo IQ-testov (WISC III., Stanford-Binet IV.). Rezultati teh IQ-testov so od države ali regije drugače definirani, tako da ni enotnega "rezultata" za vse, pri katerem lahko rečemo, da ta "rezultat testa" pomeni nadarjenost.

Dosežki so na drugi strani definirani najpogosteje s pomočjo standardiziranih testov ali s pomočjo ocene, ki jo učenec pridobi pri delu v razredu in mu jo določi učitelj. Standardizirani testi sicer nudijo dokumentiran, empiričen dokaz in so bolj zanesljivi oziroma verodostojni,

16

a ni nujno, da odražajo tudi šolske izkušnje. To nam nudijo le pridobljene ocene.

Torej moramo pri teh definicijah točno razločevati, kaj tvori neskladnost med zmožnostjo in dosežkom, kar nam postavlja tudi svojevrsten izziv.

(Reis in McCoach , 2000)

Ne obstaja noben razlog, da bi verjeli, da morajo vsi nadarjeni dosegati dobre akademske rezultate (Janos in Robinson, 1985; v Reis in McCoach, 2000) ali, da so sposobnosti in dosežki med seboj povezani (Thorndike, 1963, v Reis in McCoach, 2000).

Pirozzo (1982, v Reis in McCoach, 2000) pravi, da je na splošno okrog polovica nadarjenih otrok, ki dosežejo zgornjih 5 % intelektualnih zmožnosti na individualnih IQ-testih in ne izkazujejo primerljivih šolskih rezultatov.

2. definicije, ki poudarjajo določen IQ rezultat ali rezultat testa sposobnosti kot merilo za identificiranje neuspešnih nadarjenih

V drugi skupini najdemo definicije, ki vidijo neuspešnost kot regresijsko enačbo, ki vključuje posameznikov potencial in uspešnost. Če se učenec bolj slabo izkaže na merjenju dosežkov (testi), kot je pričakovano, potem ne dosega zadostnih uspehov.

Tabela 2: Definicije, ki poudarjajo IQ rezultat ali rezultat testa sposobnosti

Definicije, ki poudarjajo določen IQ-rezultat ali rezultat testa sposobnosti kot merilo za identificiranje neuspešnih nadarjenih (Reis in McCoach, 2000)

Avtor: Letnica: Ključni koncept:

Colangelo idr.

1993 Identificirana nadarjenost z rezultatom 95-i percentil ali višje na ACT testu (ACT test je vodilni ameriški preizkusni test, ki meri srednješolsko znanje in določti akademsko pripravljenost za študij na fakulteti; povzeto po The ACT Test for Students, (bd));

neuspešnost evidentirana s povprečjem ocen 2.25 ali nižje na srednješolskih nalogah.

17

Nadaljevanje Tabela 2: Definicije, ki poudarjajo IQ rezultat ali rezultat testa sposobnosti

Avtor: Letnica: Ključni koncept:

Gowan 1957 Nadarjenost evidentirana z IQ-jem 130 ali višje. Diagnoza neuspešnosti se pojavi, ko učencu pada šolski uspeh v ocenah v srednjo tretjino; huda neuspešnost pa se pojavi ob padcu uspeha v najnižjo tretjino v šolskem uspehu.

Green, Fine in Tollefson

1988 Nadarjenost evidentirana z rezultatom v zgornjih 2% na Tollefsonovi normativni skupini na inteligenčnem testu.

Neuspešnost dokazana z enim od meril: (a) ocena "C"

(številčna 2, kjer učenec pokaže minimalno znanje za napredovanje; povzeto po Grade Point Average, GPA, (bd)) pri vsaj enem od glavnih akademskih predmetov); (b) vsaj eno-letna razlika med pričakovanim in dejanskim dosežkom na standardiziranih testih dosežkov; ali (c) neuspeh pri dokončevanju nalog ali oddaja nedokončanih nalog vsaj 25%

časa, po učiteljevi oceni.

Krouse in Krouse

1981 Neuspešneži – posamezniki, ki konstantno skozi leta

dosegajo rezultate na višjih ravneh na merjenjih akademskih sposobnosti ali inteligence, kot pa v rednih šolskih situacijah.

Supplee 1990 Visoke akademske zmožnosti ocenjene z IQ-testom ali testom dosežkov na ravni 8 ali 9, 9-ravenske lestvice (ker rezultat 7-9 pomeni nadpovprečno). Nizek uspeh dokazan z rezultatom na testu dosežkov, ki je vsaj za 2 nivoja 9-nivojske lestvice nižji od IQ-rezultata, ali pa dokazan nizek uspeh z učiteljevim ocenjevanjem, ki dokazuje razkorak med pričakovanim dosežkom glede na IQ ali testom dosežkov.

3. definicije neuspešnih nadarjenih, ki poudarjajo pričakovan dosežek proti dejanskemu dosežku

V tej skupini definicij zagovorniki vidijo neuspešnost kot neuspeh za razvoj ali izkoriščenje skritega potenciala, ne oziraje se na druga zunanja merila.

Raziskovalci v tej kategoriji ne definirajo natančno, kaj je potencial in kako

18

se meri. V tem pojmovanju neuspešnosti lahko na te posameznike gledamo kot na individualce, ki se ne znajo samouresničiti, realizirati.

Tabela 3: Definicije, ki temeljijo na pričakovanem dosežku proti dejanskemu

Definicije, ki poudarjajo pričakovan dosežek proti dejanskemu (Reis in McCoach, 2000)

Avtor: Letnica: Ključni koncept:

Gallagher 1991 "Če dejanski rezultat uspeha pade nižje, kot je bilo predvideno, potem lahko učenca označimo za neuspešnega."

Lupart in Pyryt

1996 Določitev korelacije med IQ in dosežkom.

Predvideti IQ v relaciji z dosežkom za vsakega učenca z uporabo ocene standardne napake.

Posamezniki z diskrepanco pod 1 ocene standardne napake so usmerjeni kot možni neuspešneži.

Redding 1990 Neuspešnost – neskladje med dejanskim in pričakovanim povprečjem ocen.

Thorndike 1963 Neuspešnost se nanaša na dejstvo, da skupina ljudi iste starosti, istega IQ-ja, istega tipa domačega ozadja še vedno variira v rezultatih, ki jih dobivajo v šoli.

4. definicije neuspešnih nadarjenih, ki poudarjajo razvoj potencialov

Tabela 4: Definicije, ki poudarjajo razvoj potencialov

Definicije, ki poudarjajo razvoj potencialov (Reis in McCoach, 2000) Avtor: Letnica: Ključni koncept:

Richert 1991 1. Dosežki med nadarjenimi – razvoj štirih aspektov nadarjenosti: zmožnost, ustvarjalnost, produktivnost, motivacija-čustva-vrednote.

2. Neuspešnost med nadarjenimi – neuspeh v enem od štirih področij potrebnih za razvoj nadarjenosti.

Rimm 1997 Če učenec ne dela po zmožnostih v šoli, potem je neuspešen.

19

Ferbežer (2004) na podoben način loči vrste učne neuspešnosti. Pravi, da so tri možnosti, zaradi katerih lahko govorimo o tem pojavu:

1. neskladje med dosežki pri inteligentnostnih testih in učnim uspehom

Če je test inteligentnosti napačen, če razredno učne aktivnosti ne zaobsežejo učenčeve inteligentnosti ali pa, če se je otrok odločil prikriti svojo nadarjenost.

Do visokih šolskih dosežkov in nizkih rezultatov na inteligentnostnih testih in testih dosežkov lahko pride zaradi testne anksioznosti pri nadarjenem učencu, ali pa se učenec okoristi s pomočjo halo učinka.

2. visoki rezultati pri testih dosežkov in nizek učni uspeh

Če so uporabljeni testi napačni, se otrok uči doma ali pa, če se pri pouku dolgočasi.

3. visoke prejšnje ocene in nizki šolski dosežki

Prejšnji standard je bil nižji, zato je otrok pridobival višje ocene; možni vplivi situacijskih dejavnikov, kot npr. smrt bližnjih, ločitev staršev, selitev ipd.

In document NEUSPEŠNI NADARJENI U Č ENCI (Strani 24-29)