Zna č ilnosti

Raziskave kažejo, da imajo nadarjeni učenci nekatere osebnostne lastnosti, ki jih ne najdemo pri drugih učencih ali pa so pri nadarjenih bolj izrazite. Ampak ti učenci niso neka homogena skupina – obstajajo razlike znotraj skupine nadarjenih.

Osebnostne lastnosti, ki jih najdemo v skupini nadarjenih, se nanašajo na različna področja: miselno-spoznavno, učno-storilnostno, motivacijsko, socialno-čustveno.

9 Najbolj tipične so naslednje:

Najbolj tipične so naslednje:

a) Miselno spoznavno področje: razvito divergentno mišljenje (fluentnost, fleksibilnost, originalnost, elaboracija); razvito logično mišljenje (analiza, abstrahiranje, posploševanje, sposobnost sklepanja); nenavadna domišljija, natančnost opazovanja, dober spomin, smisel za humor.

b) Učno-storilnostno področje: široka razgledanost, visoka učna uspešnost, bogato besedišče, hitro branje, spretnosti v eni od umetniških dejavnosti (glasba, ples, risanje, dramatizacija itd.),

motorična spretnost in vzdržljivost.

Motivacija: visoke aspiracije in potreba po doseganju odličnosti, radovednost, raznoliki in močno izraženi interesi, vztrajnost pri reševanju nalog, visoka storilnostna motivacija, uživanje v dosežkih.

c) Socialno-čustveno področje: nekonformizem, močno razvit občutek za pravičnost, neodvisnost in samostojnost, sposobnost vodenja in vplivanja na druge, izrazit smisel za organizacijo, empatičnost.

Čim bolj dosledno se kažejo posamezne lastnosti pri učencu, tem bolj verjetno je, da je nadarjen (Bezić, T. 2012, str. 16-17).

Nadarjeni se na kognitivnem področju od vrstnikov razlikujejo predvsem v stopnji in ne v vrsti kognitivnih procesov. Zanje je značilno, da hitreje sprejemajo in procesirajo informacije, učinkoviteje in hitreje rešujejo težave, imajo obsežnejši spomin in učinkovitejše pomnjenje. Prav tako pa uporabljajo tudi več in pogosteje miselne strategije in vidno-prostorske predstave. Pri procesiranju informacij so bolj selektivni in hitreje usvojijo abstraktne ravni mišljenja, prav tako pa učinkoviteje povezujejo znanja iz različnih področij. Ti učenci imajo prav tako prefinjen smisel za humor.

Novejše študije kažejo, da so nadarjeni otroci v povprečju dobro socialno prilagojeni, imajo dobro samopodobo, še posebej na učnem področju, in lahko razvijejo visoko notranjo motiviranost za določeno vsebino oziroma

10

področje udejstvovanja. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da so nadarjeni precej nehomogena populacija, zato A. Robinson in P.

Clinkenbeard (bd) opozarjata na previdnost pri posploševanju navedenih raziskovalnih izsledkov, saj je variabilnost med nadarjenimi posamezniki pri opisanih lastnostih precej velika in kaže na potrebo po nadaljnjem raziskovanju (Juriševič, 2012).

Juriševičeva (2012) navaja, da sta M. Neilhart in Betts (bd) izdelala klasifikacijo, s katero so raziskovalci skušali pojasniti raznoliko vedenje nadarjenih učencev. Avtorja sta v njej predstavila šest temeljnih profilov nadarjenih učencev. 90 % učencev sta umestila v profil "uspešni nadarjeni", 10 % nadarjenih učencev pa sta po njihovih prevladujočih značilnostih uvrstila v preostalih pet profilov:

1. USPEŠNI: je samozadovoljen, nesamostojen, z dobro učno samopodobo, a ga je strah neuspeha. Je zunanje motiviran, samokritičen in se uči za ocene. Negotov je glede svoje prihodnosti in si želi pohval ter odobravanja. Je storilnostno naravnan in ves čas išče potrditve pri učitelju, zato ga imajo le-ti radi. Izogiba se tveganjem, zato se drži znotraj določenih načrtov, sprejema in se prilagaja, izbira varne aktivnosti. Ima dobre ocene in zna uporabljati pridobljeno znanje.

2. USTVARJALNI: je zelo ustvarjalen, zdolgočasen in frustriran.

Njegova samozavest niha, je nepotrpežljiv, obrambno naravnan in izjemno občutljiv ter negotov v socialnih vlogah. Je zelo motiviran za sledenje notranjim prepričanjem. Ima dobro razvit občutek za pravičnost in želi napačne stvari spremeniti v pravilne. Visoko je toleranten do dvoumnosti. Ustvarjalni nadarjeni izzivajo učitelje in dvomijo o postavljenih pravilih. So pošteni, neposredni, čustveno labilni in imajo slab samonadzor. Zanje je značilno, da se ustvarjalno izražajo in so vztrajni na področjih, ki jih zanimajo. Za

11

svojimi prepričanji trdno stojijo, zaradi česar se večkrat znajdejo v konfliktih.

3. PODTALEN: ima željo po družbeni pripadnosti, a ga ves čas spremlja občutek negotovosti in pritiska drugih. Je konflikten, z občutki krivde in ni prepričan o pravilnosti svojih čustev. Nejasno zaznava samega sebe in ima mešana občutja do lastnih dosežkov.

Ponotranja in pooseblja družbeno različnost in konfliktnost, določene uspehe oziroma dosežke razume kot "izdajo" svoje socialne skupine. Svojim talentom znižuje vrednost, jih razvrednoti ali celo zanika. Izstopa iz boljših učnih skupin ali programov za nadarjene, zavrača izzive, menjuje vrstniške skupine, ne najde stika z učiteljem ali razredom. Je negotov glede lastne življenjske naravnanosti.

4. RIZIČEN: je zamerljiv in jezen, potrt in nepremišljen, večkrat manipulativen in ima slabo samopodobo. Je obrambno naravnan, z nerealnimi pričakovanji. Okolica ga pogosto ne sprejme, uporniški je do avtoritet, ni motiviran z nagradami učiteljev. Med njimi je veliko nedružabnih učencev. Ustvarja nered in je moteč, išče vznemirljive situacije. Pripravljen je delati za odnos, občasno je odsoten od pouka, sledi izvenšolskim interesom, dosega nizke učne rezultate, je lahko osamljen, kritičen do sebe in drugih, nedosleden pri šolskem delu in dosežkih.

5. DVOJNO/VEČKRATNO IZJEMEN: doživlja naučeno nemoč, izrazito frustriranost in jezo. Ima motnje razpoloženja, hitro je razočaran, zavlačuje z delom, ima slabo (učno) samopodobo in ne ve, kam sodi. Z lahkoto najde stik z drugimi, nedosleden je pri šolskem delu in dosežkih. Daje vtis povprečnosti oziroma nižjih sposobnosti. V nekaterih pogledih socialnega ali čustvenega funkcioniranja je bolj podoben mlajšim. Lahko je moteč ali ne dela.

12

Dobro rešuje težave, ima vedenjske težave, razmišlja na pojmovni ravni. Rad ima novosti in kompleksnosti, je neorganiziran, počasi predeluje informacije. Včasih se ne ujame z drugimi nadarjenimi v skupini.

6. SAMOSTOJEN: je samozavesten in se sprejema. Inteligentnost razume kot lastnost, ki se razvija, je optimističen, notranje motiviran, ambiciozen in entuziastičen. Akademski svet ni njegova najvišja prioriteta, ne boji se neuspeha in se iz njega kaj nauči.

Kaže tolerantnost in spoštovanje do drugih. Obvlada socialne veščine, dela samostojno, zastavlja si ustrezne učne cilje, išče izzive, je močno usmerjen vase in sledi zanimanju. Je dobro organiziran, zavzema se za svoja prepričanja, je proizvajalec znanja, ki kaže samorazumevanje in samosprejemanje.

13