Vklju č evanje u č iteljev in drugih vzgojno-izobraževalnih delavcev

II. EMPIRI Č NI DEL

10. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

10.5. Vklju č evanje u č iteljev in drugih vzgojno-izobraževalnih delavcev

Na vprašanje "Kdo vse je vključen v obravnavo oziroma delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci na vaši šoli?" je odgovorilo 43 anketirancev. Njihovi odgovori so podani v spodnji tabeli:

Tabela 13: Vključevanje VIZ delavcev v obravnavo/delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci

f f%

1 učitelj, ki poučuje tega učenca 20 47

2 razrednik 16 37

3 socialni delavec 5 12

4 socialni pedagog 7 16

5 psiholog 7 16

6 specialni pedagog 10 23

7 logoped 2 0,47

8 drugo 8 12

Odgovori "drugo":

• Svetovalna služba.

• Ne vem. (4x-krat)

• Nihče, ker obravnave ni, dejstva predstavimo staršem.

Ugotavljam, da šole v delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci vključujejo specialne pedagoge v 23 % primerov, kar ocenjujem kot redko.

Vključevanja drugih strokovnih delavcev, kot so socialni delavec, socialni pedagog in psiholog, pa se pojavljajo še redkeje, v 12–16 % primerov.

Z danim raziskovalnim vprašanjem sem si odgovorila na tretjo hipotezo diplomskega dela:

H1: Šole zelo redko v delo z neuspešnimi nadarjenimi vključujejo specialne pedagoge in druge svetovalne delavce.

Hipoteza 1 se potrdi

Nadaljnje vprašanje se je vsebinsko nadaljevalo in govori o mnenju, ali je treba k obravnavi neuspešnih nadarjenih učencev povabiti še koga in koga

imajo anketiranci v mislih. Na vprašanje je odgovorilo 29 anketirancev, in sicer na naslednje načine:

• 55 % anketiranih meni, da ni potrebe po vključevanju drugih kadrov v obravnavo neuspešnih nadarjenih učencev;

• 45 % anketiranih pa meni, da bi bilo treba v obravnavo vključiti naslednje osebe:

• učitelja, ki poučuje tega učenca: 42 %

• razrednika: 42 %

• psihologa: 42 %

• specialnega pedagoga: 42 %

• socialnega pedagoga: 33 %

• starše: 33 %

• socialnega delavca: 25 %

• logopeda: 12 %

• Drugo: "trenerja oz. nekoga zunanjega": 2 % 10.6. Mnenja anketiranih o nadarjenih učencih

V tem delu vprašalnika so anketiranci odgovore podajali na ocenjevalni lestvici, kjer so morali označiti, v kolikšni meri se z navedenimi trditvami o nadarjenih učencih strinjajo ali ne strinjajo. Uporabljena ocenjevalna lestvica je bila podana s tremi stopnjami (popolnoma se strinjam, delno se strinjam, se ne strinjam). Na ta del vprašalnika je začelo odgovarjati 34 anketirancev, v celoti pa ga je rešilo 33.

Rezultati so podani v naslednjem grafu in razpredelnici:

Graf 4: Mnenja anketiranih o nadarjenih učencih

LEGENDA za graf 4:

1. – Nadarjeni učenci so uspešni učenci.

2. – Nadarjen učenec je uspešen na vseh šolskih področjih.

3. – Učenec, ki ne izkazuje uspeha na vseh splošnih področjih, ne more biti nadarjen.

4. – Učenec, ki izkazuje slabše znanje na testih in preizkusih znanja, ne more biti nadarjen.

5. – Vsi nadarjeni so lahko uspešni.

6. – Od nadarjenih se pričakuje, da dosegajo visoke rezultate in dobre uspehe.

7. – Kakovost ustnega in pisnega dela je pri nadarjenih enaka.

8. – Tudi učenci s posebnimi potrebami so lahko nadarjeni.

9. – Vseh nadarjenih ne prepoznamo.

10. – Nekateri nadarjeni niso odkriti, saj ne izkazujejo uspeha v šoli.

11. – Nadarjeni se znajdejo pri delu v skupini in dobro funkcionirajo pri skupinskem delu.

12. – Nadarjeni učenci imajo radi praktično delo.

13. – Učencu, ki je nadarjen, dril in memorizacija ne povzročata težav.

14. – Nadarjen učenec je zmožen osredotočanja pozornosti in mu napor zbranosti pri nalogah ni ovira.

15. – Nadarjeni učenci imajo visoko samozavest.

16. – Nadarjeni učenci so organizirani učenci.

17. – Nadarjeni učenci so uspešni pri navezovanju socialnih stikov.

0 10 20 30 40

Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o nadarjenih učencih. Svoje mnenje izrazite na ocenjevalni lestvici.

Podvprašanja Odgovori

Veljavni Št. enot M SD

Popolnoma

se strinjam

Delno se

strinjam Se ne strinjam Skupaj

Nadarjeni učenci so uspešni učenci. 4 (12%) 24 (71%) 6 (18%) 34 (100%) 34 43 2,1 0,5 Nadarjen učenec je uspešen na vseh šolskih

področjih. 0 (0%) 9 (26%) 25 (74%) 34 (100%) 34 43 2,7 0,4

Učenec, ki ne izkazuje uspeha na vseh splošnih področjih (branje, jezik, matematika), ne more biti nadarjen.

2 (6%) 4 (12%) 28 (82%) 34 (100%) 34 43 2,8 0,6

Učenec, ki izkazuje slabše znanje na testih in

preizkusih znanja, ne more biti nadarjen. 2 (6%) 8 (24%) 24 (71%) 34 (100%) 34 43 2,6 0,6 Vsi nadarjeni učenci so lahko uspešni. 9 (26%) 17 (50%) 8 (24%) 34 (100%) 34 43 2,0 0,7 Od nadarjenih se pričakuje, da dosegajo visoke

rezultate in dobre uspehe. 19 (56%) 13 (38%) 2 (6%) 34 (100%) 34 43 1,5 0,6

Kakovost ustnega in pisnega dela je pri

nadarjenih učencih enaka. 2 (6%) 9 (27%) 22 (67%) 33 (100%) 33 43 2,6 0,6

Tudi učenci s posebnimi potrebami so lahko

nadarjeni. 29 (88%) 4 (12%) 0 (0%) 33 (100%) 33 43 1,1 0,3

Vseh nadarjenih učencev ne prepoznamo. 25 (76%) 8 (24%) 0 (0%) 33 (100%) 33 43 1,2 0,4 Nekateri nadarjeni učenci niso odkriti, saj ne

izkazujejo uspeha v šoli. 24 (73%) 8 (24%) 1 (3%) 33 (100%) 33 43 1,3 0,5

Nadarjeni učenci se znajdejo pri delu v skupini

in dobro funkcionirajo pri skupinskem delu. 1 (3%) 19 (58%) 13 (39%) 33 (100%) 33 43 2,4 0,5 Nadarjeni učenci imajo radi praktično delo. 3 (9%) 20 (61%) 10 (30%) 33 (100%) 33 43 2,2 0,6 Učencu, ki je nadarjen, dril in memorizacija ne

povzročata težav. 4 (13%) 14 (44%) 14 (44%) 32 (100%) 32 43 2,3 0,7

Nadaljevanje Tabela 14: Mnenja anketiranih o nadarjenih učencih

Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o nadarjenih učencih. Svoje mnenje izrazite na ocenjevalni lestvici.

Podvprašanja Odgovori

Veljavni Št. enot M SD

Popolnoma

se strinjam

Delno se

strinjam Se ne strinjam Skupaj Nadarjen učenec je zmožen osredotočanja

pozornosti in mu napor zbranosti pri nalogah ni ovira.

4 (12%) 18 (55%) 11 (33%) 33 (100%) 33 43 2,2 0,6

Nadarjeni učenci imajo visoko samozavest. 2 (6%) 18 (55%) 13 (39%) 33 (100%) 33 43 2,3 0,6 Nadarjeni učenci so organizirani učenci. 1 (3%) 20 (61%) 12 (36%) 33 (100%) 33 43 2,3 0,5 Nadarjeni učenci so uspešni pri navezovanju

socialnih stikov. 1 (3%) 18 (55%) 14 (42%) 33 (100%) 33 43 2,4 0,6

10.7.

Mnenja anketiranih o neuspešnih nadarjenih učencih

Ta del anketnega vprašalnika se je nanašal na mnenja anketirancev o neuspešnih nadarjenih učencih. Tako kot pri prejšnjem vprašanju, so tudi tu učitelji podali svoje mnenje, v kolikšni meri se strinjajo z navedenimi trditvami na tri stopenjski ocenjevalni lestvici (popolnoma se strinjam, delno se strinjam, se ne strinjam).

Graf 5: Mnenja anketiranih o neuspešnih nadarjenih učencih

LEGENDA za graf 5:

1. – Neuspešni nadarjeni izkazujejo visok potencial, vendar pri šolskem delu ne dosegajo pričakovanih rezultatov.

2. – Nadarjeni so neuspešni zaradi slabih delovnih navad.

3. – Nadarjeni so neuspešni, ker so leni.

4. – Neuspešni nadarjeni učenci imajo nizko samozavest in slabo samopodobo.

0 5 10 15 20 25

5. – Neuspešni nadarjeni so velikokrat agresivni.

6. – Nadarjeni, ki so neuspešni, se izogibajo novim neznanim nalogam.

7. – Neuspešni nadarjeni imajo nizko samostorilnost.

8. – Vzrok neuspešnosti nadarjenih je slaba motivacija za šolsko delo.

9. – Neuspešni nadarjeni učenci so neorganizirani.

10. – Neuspešni nadarjeni učenci so neposlušni in sanjavi. V razredu pogosto klepetajo.

11. – Neuspešni nadarjeni učenci so pogosto socialno osamljeni. Težko navežejo prijateljstva.

12. – Neuspešni nadarjeni učenci so dobri manipulatorji.

13. – Za neuspeh pogosto krivijo druge (starše, učitelje).

14. – Pri neuspešnih nadarjenih se pogosto pojavlja občutek nemoči in obupa.

15. – Nadarjeni dečki so v primerjavi z deklicami pogosteje neuspešni.

16. – Nadarjene deklice so v primerjavi z dečki pogosteje neuspešne.

17. – Ni razlik med neuspešnimi nadarjenimi deklicami in dečki.

V naslednji tabeli so podane njihove frekvence za posamezen odgovor:

Tabela 15: Mnenja učiteljev o neuspešnih nadarjenih učencih

Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o neuspešnih nadarjenih učencih.

Svoje mnenje izrazite na ocenjevalni lestvici.

Podvprašanja Odgovori Neuspešni nadarjeni izkazujejo visok potencial,

vendar pri šolskem delu ne dosegajo pričakovanih rezultatov.

12 (39%) 18 (58%) 1 (3%) 31 (100%) 31 43 1,6 0,6

Nadarjeni so neuspešni zaradi slabih delovnih

navad. 9 (29%) 16 (52%) 6 (19%) 31 (100%) 31 43 1,9 0,7

Nadarjeni so neuspešni, ker so leni. 2 (6%) 20 (65%) 9 (29%) 31 (100%) 31 43 2,2 0,6 Neuspešni nadarjeni učenci imajo nizko

samozavest in slabo samopodobo. 8 (26%) 16 (52%) 7 (23%) 31 (100%) 31 43 2,0 0,7

Neuspešni nadarjeni so velikokrat agresivni. 4 (13%) 17 (55%) 10 (32%) 31 (100%) 31 43 2,2 0,7 Nadarjeni, ki so neuspešni, se izogibajo novim

neznanim nalogam. 6 (19%) 19 (61%) 6 (19%) 31 (100%) 31 43 2,0 0,6

Neuspešni nadarjeni imajo nizko samo-storilnost. 7 (23%) 22 (71%) 2 (6%) 31 (100%) 31 43 1,8 0,5 Vzrok neuspešnosti nadarjenih je slaba

motivacija za šolsko delo. 15 (48%) 16 (52%) 0 (0%) 31 (100%) 31 43 1,5 0,5

Neuspešni nadarjeni učenci so neorganizirani. 7 (23%) 21 (68%) 3 (10%) 31 (100%) 31 43 1,9 0,6 Neuspešni nadarjeni učenci so neposlušni in

sanjavi. V razredu pogosto klepetajo. 9 (29%) 19 (61%) 3 (10%) 31 (100%) 31 43 1,8 0,6 Neuspešni nadarjeni učenci so pogosto socialno

osamljeni. Težko navežejo prijateljstva. 5 (16%) 18 (58%) 8 (26%) 31 (100%) 31 43 2,1 0,7 Neuspešni nadarjeni učenci so dobri

manipulatorji. 5 (16%) 20 (65%) 6 (19%) 31 (100%) 31 43 2,0 0,6

Za neuspeh pogosto krivijo druge (starše,

učitelje). 10 (32%) 16 (52%) 5 (16%) 31 (100%) 31 43 1,8 0,7

Nadaljevanje Tabela 15: Mnenja učiteljev o neuspešnih nadarjenih učencih

Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o neuspešnih nadarjenih učencih.

Svoje mnenje izrazite na ocenjevalni lestvici.

Podvprašanja Odgovori

Veljavni Št. enot M SD

Popolnoma se

strinjam

Delno se strinjam

Se ne

strinjam Skupaj Pri neuspešnih nadarjenih se pogosto pojavlja

občutek nemoči in obupa. 7 (23%) 18 (58%) 6 (19%) 31 (100%) 31 43 2,0 0,7

Nadarjeni dečki so v primerjavi z deklicami

pogosteje neuspešni. 12 (39%) 15 (48%) 4 (13%) 31 (100%) 31 43 1,7 0,7

Nadarjene deklice so v primerjavi z dečki

pogosteje neuspešne. 2 (6%) 12 (39%) 17 (55%) 31 (100%) 31 43 2,5 0,6

Ni razlik med neuspešnimi nadarjenimi deklicami

in dečki. 7 (23%) 15 (50%) 8 (27%) 30 (100%) 30 43 2,0 0,7

10.8. Primerjava mnenj anketiranih o nadarjenih in neuspešnih nadarjenih učencih

Pri primerjavi mnenj anketiranih o nadarjenih in neuspešnih nadarjenih učencih sem s parnim t-testom preverila, ali obstaja statistično pomembna razlika med omenjenima skupinama. V spodnji tabeli je prikazan izračun t-testa s pomočjo računalniškega programa SPSS.

Tabela 16: Parni t-test: Primerjava mnenj o nadarjenih in neuspešnih nadarjenih učencih

t df 2p

NADARJENI –

NEUSPEŠNI NADARJENI 2,338 27 ,027

Izračun je pokazal, da med spremenljivkama obstaja statistično pomembna razlika, saj je vrednost 2p manjša od 0,05.

Iz spodnje tabele lahko razberemo povprečja skupin in ugotovimo, da imajo anketirani učitelji in drugi šolski strokovni delavci do nadarjenih učencev višje zahteve, kot do neuspešnih nadarjenih učencev.

Tabela 17: Tabela primerjalnih vrednosti aritmetične sredine za nadarjene in neuspešne nadarjene

N M SD

NADARJENI –

NEUSPEŠNI NADARJENI

28 28

2,1197 1,9517

0,2588 0,31211

Iz pridobljenih podatkov lahko sklepamo, da začetna postavljena hipoteza ne drži in jo lahko zavrnemo, saj se je izkazalo, da anketirani nimajo enakih pričakovanj do vseh nadarjenih učencev, ne glede na njihovo uspešnost ali neuspešnost.

H2: Učitelji imajo do učno neuspešno nadarjenih učencev enaka pričakovanja, kot do uspešnih nadarjenih.

Hipoteza 2 se zavrne

10.9.

Mnenja anketiranih o dejavnikih vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev

Zadnji del anketnega vprašalnika je spraševal po oceni anketiranih: Na ocenjevalni lestvici ocenite, v kolikšni meri posamezen dejavnik vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev.

Anketiranci so se odločali za vsak posamezn dejavnik na tri-stopenjski ocenjevalni lestvici (močno vpliva, vpliva, ne vpliva). Njihovi odgovori so podani v spodnji tabeli:

Tabela 18: Vplivi na neuspešnost nadarjenih učencev

Na ocenjevalni lestvici ocenite, v kolikšni meri posamezen dejavnik vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev.

Podvprašanja

f prezaposleni starši, ki nimajo

veliko časa 19 (59%) 13 (41%) 0 (0%) 32 (100%)

g premalo vzgojnih dejavnikov,

tako doma kot v šoli 22 (69%) 10 (31%) 0 (0%) 32 (100%) h tekmovalni pritisk s strani

staršev (da bodo otroci tako ali še bolj uspešni, kot so oni)

19 (59%) 13 (41%) 0 (0%) 32 (100%) i javni mediji (TV, računalnik),

ki prikazujejo, da se lahko veliko doseže z malo truda.

16 (50%) 14 (44%) 2 (6%) 32 (100%)

Nadaljevanje Tabela 18: Vplivi na neuspešnost nadarjenih učencev

Na ocenjevalni lestvici ocenite, v kolikšni meri posamezen dejavnik vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev.

Podvprašanja

Odgovori

Močno vpliva Vpliva Ne vpliva Skupaj j profesionalna pripravljenost

učitelja za delo z nadarjenimi učenci

14 (44%) 16 (50%) 2 (6%) 32 (100%) k pogoji učnega dela 12 (38%) 18 (56%) 2 (6%) 32 (100%) l sošolci in vrstniki 10 (31%) 22 (69%) 0 (0%) 32 (100%) m etnična pripadnost 3 (9%) 19 (59%) 10 (31%) 32 (100%)

n spol 1 (3%) 12 (38%) 19 (59%) 32 (100%)

o notranja motivacija 26 (81%) 6 (19%) 0 (0%) 32 (100%) p specifične osebnostne

poteze (introvertiranost, ekstravertiranost)

18 (56%) 13 (41%) 1 (3%) 32 (100%) q jezik: slovenščina kot drugi

tuji jezik 8 (25%) 21 (66%) 3 (9%) 32 (100%)

r posebne izobraževalne

potrebe 6 (19%) 22 (69%) 4 (13%) 32 (100%)

s učne težave (npr. disleksija, ADHD, socialno-čustvene težave)

15 (47%) 16 (50%) 1 (3%) 32 (100%) t izzivi pri šolskem delu, ki mu

jih postavljajo drugi 6 (19%) 25 (78%) 1 (3%) 32 (100%) u Ustvarjalnost učenca 13 (41%) 19 (59%) 0 (0%) 32 (100%) v preveč zaželen otrok 5 (16%) 21 (66%) 6 (19%) 32 (100%)

w prvi otrok 3 (9%) 20 (63%) 9 (28%) 32 (100%)

x otrok, ki je v središču

pozornosti 10 (31%) 20 (63%) 2 (6%) 32 (100%)

Graf 6: Vplivi na neuspešnost nadarjenih učencev

LEGENDA za graf 6:

a – družba in okolje (šola, družina, širša družba ...) b – socialno-ekonomski status družine

c – izobrazbena raven staršev d – selitev družine

e – ločitev staršev

f – prezaposleni starši, ki nimajo veliko časa

g – premalo vzgojnih dejavnikov, tako doma kot v šoli

h – tekmovalni pritisk s strani staršev (da bodo otroci tako ali še bolj uspešni, kot so oni) i – javni mediji (TV, računalnik), ki prikazujejo, da se lahko veliko doseže z malo truda j – profesionalna pripravljenost učitelja za delo z nadarjenimi učenci

k – pogoji učnega dela l – sošolci in vrstniki m – etnična pripadnost n – spol

o – notranja motivacija

p – specifične osebnostne poteze (introvertiranost, ekstravertiranost) q – jezik: slovenščina kot drugi tuji jezik

r – posebne izobraževalne potrebe

s – učne težave (npr. disleksija, ADHD, socialno-čustvene težave) t – izzivi pri šolskem delu, ki mu jih postavljajo drugi

u – ustvarjalnost učenca

Pri preverjanju mnenj anketiranih o vplivih na učno neuspešnost

nadarjenih učencev, sem najprej ločila vplive na dva dela oziroma na dve vrsti dejavnikov:

ZUNANJI DEJAVNIKI: NOTRANJI DEJAVNIKI:

• družba in okolje (šola, družina, širša družba ...)

• socialno ekonomski status družine

• izobrazena raven staršev

• selitev družine

• ločitev staršev

• prezaposleni starši, ki nimajo veliko časa

• premalo vzgojnih dejavnikov, tako doma kot v šoli

• tekmovalni pritisk s strani staršev (da bodo otroci tako ali še bolj uspešni, kot so oni)

• javni mediji (TV, računalnik), ki prikazujejo, da se lahko veliko doseže z malo truda.

• profesionalna pripravljenost učitelja za delo z nadarjenimi učenci

• notranja motivacija

• specifične osebnostne poteze (introvertiranost, ekstravertiranost)

• jezik: slovenščina kot drugi tuji jezik

• posebne izobraževalne potrebe

• učne težave (npr. disleksija, ADHD, socialno-čustvene težave)

• ustvarjalnost učenca

V tem primeru sem etnično pripadnost in jezik (slovenščina kot drugi tuji jezik) uvrstila med notranje dejavnike, saj so posameznikova lastnost, ki pa le v tujem okolju pride do izraza in je ne opazimo, če otroka ne umestimo v nek drug kulturni prostor.

Na podlagi teh opredelitev, sem preverila, ali obstaja statistično pomembna razlika med danima spremenljivkama: zunanjimi in notranjimi dejavniki vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev. Statistično pomembno razliko sem preverila s pomočjo parnega t-testa v računalniškem programu SPSS. Dobljeni rezultati so prikazani v naslednji tabeli.

Tabela 19: Parni t-test: primerjava zunanjih in notranjih dejavnikov neuspešnosti

t df 2p

ZUNANJI DEJAVNIKI

NOTRANJI DEJAVNIKI -2,372 31 ,024

Izračun je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika med zunanjimi in notranjimi dejavniki vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev, saj je vrednost 2p manjša od 0,05.

Iz povprečja skupin, ki je prikazan v spodnji tabeli, lahko razberemo, da notranji dejavniki bolj vplivajo na neuspešnost nadarjenih učencev, saj je aritmetična sredina te skupine spremenljivk večja.

Tabela 20: Tabela primerjalnih vrednosti aritmetične sredine za zunanje in notranje dejavnike vpliva na neuspešnost

N M SD

ZUNANJI DEJAVNIKI NOTRANJI DEJAVNIKI

32 32

1,6758 1,7969

0,24307 0,30246

Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko potrdimo hipotezo, da notranji dejavniki v večji meri vplivajo na neuspešnost nadarjenih učencev v primerjavi z zunanjimi dejavniki.

H3: Dejavniki, ki vplivajo na učno neuspešnost nadarjenih učencev so predvsem notranji (motivacija, osebnost, posebne izobraževalne potrebe).

Hipoteza se potrdi

11. RAZPRAVA

V empiričnem delu diplomskega dela sem se osredotočila predvsem na tri področja, ki so me v največji meri zanimala v zvezi z obravnavano tematiko neuspešnih nadarjenih učencev: delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci, pričakovanja do njih in vzroki za neuspešnost.

Področje neuspešnosti pri nadarjenih učencih bi ocenila kot še precej nepoznano učiteljem, kar sem ugotovila tudi s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer so anketirani zapisali nekaj svojih mišljenj, kdo je po njihovem mnenju neuspešen nadarjen učenec. Odgovori me sicer niso zelo presenetili, vendar je le nekaj posameznikov navedlo, da so to učenci, ki ne izkoristijo svojih potencialov zaradi najrazličnejših vzrokov (osebnostne lastnosti, okolje ipd.). Precejšen delež izmed njih je navajal tudi neuspešnost na učnem področju in talente, ki jih šola ne priznava.

Težko je potegniti črto, kdaj je učenec nadarjen, če prepoznavamo le posamezne talente oziroma močna področja in njegov splošni učni uspeh ne dosega učiteljevih meril, da bi ga le ta predlagal v postopek za odkrivanje nadarjenosti. Ti nadarjeni posamezniki po mojem mnenju v večji meri ostanejo neodkriti, saj na splošnih šolskih področjih ne dosegajo izrazito nadpovprečnih rezultatov oziroma visokih ocen.

Kar 39 % anketiranih je kot vzrok za neuspešnost navedlo slabe delovne navade in motivacijo, kar potrjujejo tudi različni avtorji (Chaffey, 2003; v Policy and implementation strategies for the education of gifted and talented students, 2004; Može, 2003; Korez, 2009; idr.), ki so se ukvarjali z navedeno tematiko. 13 % anketiranih pa je z neuspešnostjo nadarjenih učencev povezalo tudi težave z vedenjem, nemirnostjo, nezainteresiranostjo in nemotiviranostjo za šolsko delo ter težave z disciplino. Omenjene lastnosti te skupine navaja tudi I. Može (2003), ki pravi, da ti učenci pogosto postanejo tudi agresivni in so dobri manipulatorji. Težave na socialnem področju spremljata tudi slaba

samopodoba in strah pred neuspehom, ki lahko vodi v občutek nemoči in obupa.

Glede na pridobljene podatke ocenjujem, da učiteljem ni v celoti znano, kdo so neuspešni nadarjeni učenci in kakšne so njihove lastnosti. To področje bi jim morali še podrobneje predstaviti in jih opozoriti na prepoznavanje teh učencev, saj lahko ob prvih znakih neuspešnosti s primernimi strategijami ta pojav omejimo ali ga celo zatremo. S tem povezano je tudi delo s temi učenci in ne le prepoznavanje. Čeprav ta populacija predstavlja majhen delež, bi morali biti ti učenci ustrezno obravnavani. Na tem področju se strinjam z I. Korez (2009), ki vidi rešitev v individualiziranem delu s posameznikom, ki temelji na učenčevih interesih. V to delo bi se morali vključevati tako učitelji, ki poučujejo tega učenca, kot tudi drugi strokovni delavci. Predvsem zaradi spremljajočih težav pri pojavu neuspešnosti (socialne in čustvene težave, težave s pomanjkanjem zbranosti, neorganiziranostjo, slabe učne in delovne navade, neposlušnost, pozabljivost ...) vidim smiselnost v vključevanju v to obravnavo tudi druge strokovne delavce, predvsem specialne in socialne pedagoge, ki bi lahko veliko prispevali k uspešni obravnavi teh učencev in zmanjšanju pojava učne neuspešnosti. Poleg vseh šolskih delavcev pa I.

Može (2003) pravi, da je treba v strategije pomoči vključiti tudi starše, saj se velikokrat možnost za neuspešnost začne že v domačem okolju.

Menim, da je treba tako učencem kot tudi staršem dati ustrezne napotke in jim predstaviti načine pomoči, da se skupaj z učitelji in drugimi strokovnimi delavci uspešno zajezi neuspešnost.

Specialni pedagogi po šolah, ki se ukvarjajo z učenci s posebnimi potrebami, večkrat pri svojem delu opažajo učenčeva močna področja in različne talente. Tudi na te učence je treba biti pozoren, saj jih njihove posebne potrebe lahko v veliki meri omejujejo pri izkazovanju njihovih talentov in nadarjenosti. T. Lorbek (2014) v svojem diplomskem delu navaja, da je odstotek nadarjenih s posebnimi potrebami izredno majhen (0,43 %) in da ti učenci s svojo nadarjenostjo poskušajo prikriti svoj primanjkljaj, oviro oziroma motnjo (Willard-Hold, 1999; v Lorbek., 2014; str.

74). Njihove zmožnosti kompenziranja velikokrat prikrijejo težave in tako ostanejo neprepoznani ter brez ustreznih spodbud in pomoči (Magajna, 2010; v Lorbek, 2014; str. 74).

Iz svojih izkušenj, pridobljenih z delom v redni osnovni šoli z učenci s posebnimi potrebami, med katerimi so prevladovali tisti z učnimi težavami, sem opazila, da se učitelji premalo zavedajo njihovih močnih področij in različnih talentov, ki pa se ne nujno navezujejo na šolsko učno področje.

Menim, da vse prej kot dobre, močne lastnosti opazimo vse težave, primanjkljaje in motnje ter smo velikokrat "slepi", ko je treba pri učencu poiskati njegova močna področja. Tako njihovi talenti in morebitna nadarjenost ostanejo neprepoznani in jih ne razvija. Zato menim, da bi morali predvsem specialni pedagogi, ki v večini delajo s to populacijo, biti še bolj pozorni na učenčeve talente in nadarjenost ter hkrati o tem obveščati in opozarjati tudi učitelje, ki s tem učencem delajo. Prav tako vidim velik pomen pri vključevanju specialnih pedagogov v delo z nadarjenimi učenci in tistimi nadarjenimi, ki so neuspešni, saj bi s svojim znanjem lahko veliko pripomogli k njihovi uspešnosti in premagovanju najrazličnejših težav.

Preden sem se lotila pisanja diplomskega dela in mi je že uspelo pregledati precejšen del navedene literature, sem iz svojih do sedaj pridobljenih izkušenj sklepala, da so pričakovanja učiteljev do vseh nadarjenih učencev enaka. Menila sem, da učitelji med nadarjenimi učenci ne delajo razlik in da glede na njihov "status nadarjenosti" od vseh pričakujejo enako. Domnevna visoka pričakovanja do nadarjenih učencev se niso izkazala za resnična in s pomočjo raziskave, na sicer majhni populaciji, sem ugotovila, da učitelji razlikujejo med uspešnimi in neuspešnimi nadarjenimi učenci ter da imajo do njih različna pričakovanja.

V določeni meri sem zelo zadovoljna, saj se mi zdi dobljeni rezultat spodbuden, da so vsi učenci obravnavani po svojih individualnih zmožnostih in interesih ter da učitelji nimajo do vseh učencev enakih pričakovanj. Po drugi strani pa me skrbi dejstvo, da so anketirani izrazili nižja pričakovanja do neuspešnih nadarjenih učencev. Glede na to, da v

anketirani populaciji ti učenci niso deležni posebne obravnave in pomoči, me preveva skrb, ali se bodo ti učenci lahko kdaj izkazali kot uspešni in

In document NEUSPEŠNI NADARJENI U Č ENCI (Strani 72-0)