II. EMPIRI Č NI DEL
12. ZAKLJU Č EK
Namen diplomskega dela je bil raziskati področje neuspešnih nadarjenih učencev, kdo so ti učenci in kaj vse vpliva na njihovo neuspešnost.
Predvsem me je zanimalo, kako si učitelji ta pojav razlagajo in ali jim v šolah uspe prepoznati te učence in ali jim nudijo kakšno dodatno pomoč. V opravljeni raziskavi sem prišla do zanimivih rezultatov, saj sem uspela potrditi kar dve hipotezi od treh zastavljenih. Prvo hipotezo, ki govori o tem, da šole v delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci redko vključujejo specialne pedagoge in druge svetovalne delavce, sem potrdila. To dejstvo me sicer ne preseneča, saj sem iz do sedaj pridobljenih izkušenj z delom v šoli sklepala, da bom dobila takšen rezultat. Vseeno pa bi želela, da bi se predvsem specialne pedagoge v večji meri vključevalo v delo z nadarjenimi in neuspešnimi nadarjenimi, saj menim, da bi s svojim znanjem lahko veliko pripomogli k uspešnosti teh učencev in razvijanju njihovih talentov ter nadarjenosti v splošnem. Na splošno bi morali neuspešne nadarjene učence obravnavati celostno in v obravnavo vključevati najrazličnejše strokovne delavce, saj bi s tem pripomogli k učinkovitejši obravnavi in pomoči tem učencem.
Drugo zastavljeno hipotezo, da imajo učitelji do učno neuspešnih nadarjenih učencev enaka pričakovanja kot do uspešnih nadarjenih učencev, sem zavrnila. To dejstvo me veseli, saj upam, da učitelji gledajo na vse učence kot na individuume in pričakovanja prilagajajo glede na njihove sposobnosti. Sama predpostavka, da je učenec nadarjen, velikokrat še ne pomeni, da bo dosegal samo visoke uspehe in visoke ocene, kar pa se mi je sprva zdelo, da se od njih pričakuje.
Zadnjo hipotezo, da so predvsem notranji dejavniki tisti, ki vplivajo na učno neuspešnost, sem sicer potrdila, vendar je pri delu z neuspešnimi nadarjenimi treba gledati in obravnavati te posameznike v celoti in raziskati vse možne dejavnike, ki vplivajo na neuspeh. Veliko je dejavnikov, na katere imajo vpliv tako starši kot učitelji in lahko z ustrezno pomočjo neuspeh pri posamezniku zmanjšamo ali ga celo odpravimo.
84
V opravljeni raziskavi mi je nekaj anketirancev prav tako navedlo, da je to področje premalo poznano in da bi se morali o tem bolj izobraziti. Šole bi morale poskrbeti za ustrezno prepoznavanje teh učencev in nadalje obravnavo, pri čemer bi morali to kategorijo učencev podrobneje obravnavati. Zavedam se, da vsaka takšna obravnava potrebuje določena sredstva, a bi bila v tem primeru nujno potrebna. Učitelji, ki sicer delajo z nadarjenimi učenci, imajo premajhno število ur, namenjeno že splošnemu programu za nadarjene, kaj šele da bi se ob vsem tem uspeli ukvarjati še s tistimi, ki so kljub svoji nadarjenosti neuspešni. Težava se prav tako pojavi pri tistih nadarjenih posameznikih, ki imajo posebne potrebe. Ta dvojna izjemnost velikokrat sproža vprašanje, kako naj bodo ti učenci obravnavani – torej, v katero skupino naj jih uvrstijo: med nadarjene ali učence s posebnimi potrebami. Programi za delo z nadarjenimi so ločeno financirani od programov za delo z osebami s posebnimi potrebami, zato predvidevam, da imajo šole precej težav pri razporejanju sredstev za delo z omenjeno populacijo.
Dobljeni rezultati in celotno diplomsko delo so namenjeni vsem strokovnim šolskim delavcem. Zbrano literaturo lahko uporabijo kot pomoč pri prepoznavanju in delu z neuspešnimi nadarjenimi učenci. Kot sem že večkrat omenila v diplomskem delu, bi se bilo treba glede na pridobljene podatke v prihodnje bolj osredotočati na prepoznavanje teh učencev in jim nuditi celostno pomoč in obravnavo.
85
LITERATURA IN VIRI
Asperger Syndrome. (bd).
Pridobljeno s https://www.autismspeaks.org/what-autism/asperger-syndrome?gclid=Cj0KEQjwj7q6BRDcxfG4pNTQ2NoBEiQAzUpuW4 o9GlytAX8JVfHa4qfwW62OrlvfTh3h5-9UFYywlC0aAp-t8P8HAQ
Bezić, T. (2012). Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci po desetih letih uvajanja novega Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9-letni OŠ; Kje smo in kam hočemo? V T.
Bezić (ur.), Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole (str. 12–25). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Dwight, J., Schaffer, B., DeHoff, R., Goff, J., Littleton, P., Neal, M. in Schroeder, A. (2009). Twice-Exceptional Students: Gifted Students with Disabilities. Level 1: An Introductory Resource Book. Second
Edition. (str. 12–14). Pridobljeno s
http://australiangiftedsupport.com/ccmword/wp-content/uploads/201 4/12/1371978344.pdf
E. Bishop, V. (2004). Teaching Visually Impaired Children. USA: Charles
C Thomas–Publisher, LTD. Pridobljeno s
https://books.google.si/books?id=gnkFefW-6i0C&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=
0#v=onepage&q&f=false )
Ferbežer, I. (2004). Svetovanje učno neuspešnim nadarjenim učencem.
Sodobna pedagogika vol. 55, št. 4. (str. 168–181).
86
Ferbežer, I. (1998). Vzroki učnih neuspehov kulturno prikrajšanih
nadarjenih otrok. Psihološka obzorja, vol. 7, št. 1., str. 89–108.
Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I428MM4H/12a67ac7-5bec-4bf2-9960-36a92274f663/PDF
Friedrichs, T. (2001). Distinguishing Characteristics of Gifted Students with Disabilities. Texas: Prufrock Press, Inc. Pridobljeno s https://books.google.si/books?id=cL47LqMH9P8C&pg=PA54&lpg=
PA54&dq=visually+impaired+gifted+students&source=bl&ots=Ak5O shJ02s&sig=znJr0LhXEoNL_Fzv90lvy9wtUps&hl=sl&sa=X&sqi=2&
ved=0ahUKEwik3N320ffMAhVlKcAKHa0BDLQQ6AEILzAC#v=one page&q&f=false
Geršak, S. (2003). Učno neuspešni nadarjeni učenci. V M. Blažič (ur.), Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial (str. 193–200). Novo mesto: Slovensko združenje za nadarjene Novo mesto.
Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges. (bd).
Pridobljeno s http://www2.education.uiowa.edu/belinblank/
educators/BBALI/2009/present/deafness_and_giftedness.pdf
Grade Point Average, GPA (bd). Pridobljeno s
http://www.graduateshotline.com/gpa/#.V0LQxjZJnIU
Hermon, S. (2002). Gifted Students with Disabilities. Pridobljeno s
http://gifted.tki.org.nz/content/download/366/1646/file/Gifted%20stu dents%20with%20disabilities.pdf
Juriševič, M. (2012). Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Kaj je ADHD? (bd). Pridobljeno s http://www.adhd.si/kaj-je-adhd/
87 Kaj so čustva?, (bd). Pridobljeno s
http://www2.arnes.si/~sspmkotn/edus/emocije.htm
Kavkler, M. (1994). Nadarjeni otrok z učnimi težavami (študij primera). V Blažič, M. (ur). Nadarjeni: Stanje, problematika, razvojne zmožnosti – zbornik. (str. 217–225). Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Korez, I. (2009): Vzroki učne neuspešnosti nadarjenih otrok. Didakta, letnik XVIII/XIX, str. 13–14. Pridobljeno s http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2009_marec.pdf
Lep, B. (2012). Dvojno izjemni otroci – nadarjeni učenci s specifičnimi učnimi težavami. V T. Bezić (ur). Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole (str. 67–80). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Lokovšek, J. (2012). Razumevanje, prepoznavanje in razvijanje
nadarjenosti pri otrocih s slepoto in slabovidnostjo (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1215/1/Diplomsko_delo.pdf
Lorbek, T. (2014). Nadarjeni učenci s posebnimi potrebami (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s
http://pefprints.pef.uni-lj.si/2110/1/TONJA_LORBEK_DIPLOMA.pdf
Magajna, L. (2007). Prepoznavanje in razumevanje nadarjenih učencev s specifičnimi motnjami učenja. V M. Kavkler in M. Košak Babuder (ur.), Učenci s specifičnimi učnimi težavami: skriti primanjkljaji – skriti zakladi (str. 165–179). Ljubljana: Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
88
Montgomery, D. (2015). Teaching Gifted Children with Special Educational Needs – Supporting dual and multiple exceptionality. Oxon in New York: Routledge.
Montgomery, D. (ur.). (2009). Able, Gifted and Talented Underachievers – Second Edition. Velika Britanija: Wiley-Blackwell; A John Wiley &
Sons, Ltd, Publication.
Može, I. (2005). Pojmovanje učne neuspešnosti nadarjenih učencev (Magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Može, I. (2003). Pojmovanje učne neuspešnosti nadarjenih učencev. V M.
Blažič (ur.), Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial (str. 360–
370). Novo mesto: Slovensko združenje za nadarjene Novo mesto.
Nagel,W. (1987). Odkrivanje in spodbujanje nadarjenih otrok – Svetovalec za starše in učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Novljan, E. (1998). Slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter gibalno ovirani nadarjeni otroci in mladostniki. Defektologica Slovenica, vol. 6, št. 3, str. 66–75 .
Omdal, S., K. Ruconich, S., Alicyn Ferrell, K. in L. Corn, A. (bd).
Education of Students who are Gifted and Visually Impaired.
Pridobljeno s
http://www.stemvi.com/public_html/Postion%20Papers/gifted.htm
Policy and implementation strategies for the education of gifted and
talented students. (2004). New South Wales: Department of
Education and Training. Pridobljeno s
89
http://www.curriculumsupport.education.nsw.gov.au/policies/gats/as sets/pdf/polsuppid.pdf
Pšunder, M. In Bračič, S. (2010). Didaktični pripomočki in oprema za vzgojno-izobraževalni proces otrok s posebnimi potrebami. Revija za elementarno izobraževanje, št. 1., str. 5–18. Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-IVZZE6P7/b2c2742a-810f-4bb7-822a-c280a5e3fc4e/PDF
Reis, S. in McCoach, D. (2000). The underachievement of gifted students:
What do we know and where do we go? Gifted Child Quarterly, Vol. 44, no. 3. (str. 152–170) Pridobljeno s www.davidsongifted.org/db/Articles_id_10094.aspx
Sunde Peterson, J. in Colangelo, N. (1996): Gifted Achievers and
Underachievers: Comparison of Patterns Foun in School Files.
Jurnal of Conseling & Development, vol. 74, March/April 1996, str.
399 – 407. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/
263749625_Gifted_Achievers_and_Underachievers_A_Compariso n_of_Patterns_Found_in_School_Files
Težak, S. (2008). Kdo so nadarjeni? V M. Žlender (ur.), Nadarjeni otroci (str. 12-23). Radovljica: Didakta d.o.o.
The ACT Test for Students (bd). Pridobljeno s
http://www.act.org/content/act/en/products-and-services/the-act.html
T. Webb, J., R. Amend, E., E. Webb, N., Goerss, J., Beljan, P. in
Olenchak, F. R. (2005). Misdiagnosis and Dual Diagnoses of Gifted Children and Adults: ADHD, Bipolar, OCD, Asperger's, Depression , and Other Disorders. Scottsdale: Great Potential Press, Inc.
90
Vovk-Ornik, N. (ur). (2015). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje
primanjkljajev, ovir Pridobljeno s http://www.zrss.si/digitalna knjiznica/kriteriji-puopp-2015/#1
Whitmore, J. (1980). Teacher nomination form: Gifted Underachiever (bd).
Pridobljeno s http://www.curriculumsupport.education.nsw.gov.au /policies/gats/assets/pdf/ckltchk12unda.pdf
Zakon o osnovni šoli (1996). Uradni list RS, št. 81/06. Pridobljeno s http://zakonodaja.sio.si/wp-content/uploads/sites/10/2011/08 /zak_o_osn_soli3_npb1.pdf
Žagar, D. (2006). Koncept odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v
devetletni osnovni šoli: zakaj tako. V Odkrivanje nadarjenih učencev in vzgojno izobraževalno delo z njimi (str.10–19). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M. in Purgaj, S. (1999). Koncept:
Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli.
Pridobljeno s http://www.zrss.si/pdf/210911135740_ssd_nadarjeni 20koncepto%C5%A1.pdf
91
PRILOGA
- Anketni vprašalnik o neuspešnih nadarjenih u č enih
92
Neuspešni nadarjeni učenci
Kratko ime ankete: Neuspešni nadarjeni učenci
Število vprašanj: 16 Anketa je zaključena.
Aktivna od: 16.05.2016 Aktivna do: 16.08.2016
Avtor: katarinamj Spreminjal: xxxxxx
Dne: 25.04.2016 Dne: 15.06.2016
Opis:
93 Spoštovani,
Sem Katarina Marinko Jenko, študentka specialne in rehabilitacijske pedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Za izdelavo empiričnega dela diplomskega dela z naslovom Neuspešni nadarjeni učenci sem pripravila vprašalnik, s pomočjo katerega bi rada ugotovila, koliko je učiteljem znano področje neuspešnih nadarjenih učencev in kakšno je mnenje o teh učencih. Sledeči vprašalnik mi bo pomagal pri nadaljnjem raziskovanju, zato Vas prosim, da si vzamete nekaj minut časa in ga rešite. Vprašalnik je popolnoma anonimen. Vse informacije, pridobljene s pomočjo vprašalnika, bodo uporabljene izključno v namen izdelave diplomskega dela.
Za dodatne informacije in pojasnila sem dosegljiva preko elektronskega naslova katarina.marinko@gmail.com.
Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem,
Katarina Marinko Jenko
94 XSPOL - Spol:
Moški Ženski
Q1 - Naziv delovnega mesta:
učitelj/ica na razredni stopnji učitelj/ica na predmetni stopnji učitelj/ica v podaljšanem bivanju učitelj/ica dodatne učne pomoči Drugo:
Q2 - Vaša delovna doba v vzgoji in izobraževanju:
učitelj/ica pripravnik/pripravnica do 5 let
od 5 do 15 let od 15 do 25 let nad 25 let
Q3 - Ali opravljate tudi delo razrednika?
DA NE
Q4 - Ker opravljate tudi delo razrednika, prosim odgovorite tudi na naslednja vprašanja:
število učencev v vašem razredu:
število identificiranih nadarjenih učencev v vašem razredu:
število usmerjenih učencev s posebnimi potrebami v
razredu:
število učencev, ki so identificirani kot nadarjeni in usmerjeni kot otroci s posebnimi potrebami (nadarjeni s posebnimi potrebami):
število učencev, ki so priznani kot nadarjeni, vendar zanje
menite, da so neuspešni:
95
Q5 - Kateri učenci po vašem mnenju spadajo med neuspešne nadarjene učence? Na kratko opišite takšnega učenca.
Q6 - Ali ste se pri delu z nadarjenimi učenci že srečali s pojavom neuspešnosti?
DA NE
Q7 - Ali so neuspešni nadarjeni učenci na vaši šoli vključeni v kakšno posebno obravnavo?
DA NE NE VEM
Q8 - V kolikor ste označili DA, me zanima, kakšna je ta obravnava.
Prosim, na kratko opišite.
Q9 - Kdo vse je vključen v obravnavo oziroma delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci na vaši šoli?
Možnih je več odgovorov
učitelj, ki poučuje tega učenca razrednik
socialni delavec socialni pedagog psiholog
specialni pedagog logoped
Drugo:
96
Q10 - Bi k obravnavi neuspešnih nadarjenih učencev povabili še koga?
NE, za to ne vidim potrebe DA
Q11 – Če ste odgovorili z DA: Koga bi povabili k obravnavi neuspešnih nadarjenih učencev?
Možnih je več odgovorov
učitelja, ki poučuje tega učenca razrednika
socialnega delavca socialnega pedagoga psihologa
specialnega pedagoga logopeda
Drugo:
97
Q12 - Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o nadarjenih učencih. Svoje mnenje izrazite na ocenjevalni lestvici.
Nadarjeni učenec je uspešen na vseh šolskih področjih.
Učenec, ki ne izkazuje uspeha na vseh splošnih področjih (branje, jezik,
matematika), ne more biti nadarjen.
Učenec, ki izkazuje slabše znanje na testih in preizkusih znanja, ne more biti nadarjen.
Vsi nadarjeni učenci so lahko uspešni.
Od nadarjenih se pričakuje, da dosegajo visoke rezultate in dobre uspehe.
Kvaliteta ustnega in pisnega dela je pri nadarjenih učencih enaka.
Tudi učenci s posebnimi potrebami so lahko nadarjeni.
Vseh nadarjenih učencev ne prepoznamo.
Nekateri nadarjeni učenci niso odkriti, saj ne izkazujejo uspeha v šoli.
Nadarjeni učenci se znajdejo pri delu v skupini in dobro funkcionirajo pri
skupinskem delu.
Nadarjeni učenci imajo radi praktično delo.
Učencu, ki je nadarjen, dril in memorizacija ne povzročata težav.
Nadarjen učenec je zmožen fokusiranja pozornosti in mu napor koncentracije pri nalogah ni ovira.
Nadarjeni učenci imajo visoko samozavest.
Nadarjeni učenci so organizirani učenci.
Nadarjeni učenci so uspešni pri navezovanju socialnih stikov.
98
Q13 - Označite, v kolikšni meri se strinjate s spodnjimi trditvami o neuspešnih nadarjenih učencih. Svoje mnenje izrazite na ocenjevalni lestvici. potencial, vendar pri šolskem delu ne dosegajo pričakovanih rezultatov.
Nadarjeni so neuspešni zaradi slabih delovnih navad.
Nadarjeni so neuspešni, ker so leni.
Neuspešni nadarjeni učenci imajo nizko samozavest in slabo samopodobo.
Neuspešni nadarjeni so velikokrat agresivni.
Nadarjeni, ki so neuspešni, se izogibajo novim neznanim nalogam.
Neuspešni nadarjeni imajo nizko samo-storilnost.
Vzrok neuspešnosti nadarjenih je slaba motivacija za šolsko delo.
Neuspešni nadarjeni učenci so neorganizirani.
Neuspešni nadarjeni učenci so neposlušni in sanjavi. V razredu pogosto klepetajo.
Neuspešni nadarjeni učenci so pogosto socialno osamljeni. Težko navežejo prijateljstva.
Neuspešni nadarjeni učenci so dobri manipulatorji.
Za neuspeh pogosto krivijo druge (starše, učitelje).
Pri neuspešnih nadarjenih se pogosto pojavlja občutek nemoči in obupa.
Nadarjeni dečki so v primerjavi z deklicami pogosteje neuspešni.
Nadarjenie deklice so v primerjavi z dečki pogosteje neuspešne.
Ni razlik med neuspešnimi nadarjenimi deklicami in dečki.
99
Q14 - Na ocenjevalni lestvici ocenite, v kolikšni meri posamezen dejavnik vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev.
Močno vpliva
Vpliva Ne vpliva
družba in okolje (šola, družina, širša družba ...)
socialno ekonomski status družine izobrazeni nivo staršev
selitev družine ločitev staršev
prezaposleni starši, ki nimajo veliko časa
premalo vzgojnih dejavnikov, tako doma kot v šoli
tekmovalni pritisk s strani staršev (da bodo otroci tako ali še bolj uspešni, kot so oni)
javni mediji (TV, računalnik), ki
prikazujejo, da se lahko veliko doseže z malo truda.
profesionalna pripravljenost učitelja za delo z nadarjenimi učenci
pogoji učnega dela sošolci in vrstniki etnična pripadnost spol
notranja motivacija
specifične osebnostne poteze (introvertiranost, ekstravertiranost) jezik: slovenščina kot drugi tuji jezik posebne izobraževalne potrebe učne težave (npr. disleksija, ADHD, socialno-emocionalne težave) izzivi pri šolskem delu, ki mu jih postavljajo drugi
kreativnost učenca preveč zaželjen otrok prvi otrok
otrok, ki je v središču pozornosti
100
Q15 - Če želite ob koncu vprašalnika dodati še kakšno misel, idejo ali predlog, ste nadvse dobrodošli.