RAZISKOVALNE METODE DELA

V raziskavi sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in kavzalno-neeksperimentalna metoda.

9.1. Opis vzorca

Raziskovalni vzorec, ki sem ga uporabila, je neslučajnostni iz konkretne populacije. K sodelovanju so bili povabljeni učitelji in drugi strokovni delavci iz osnovnih šol v občinah Kamnik, Komenda, Mengeš, Domžale in Moravče. V obdobju od aprila do junija se je odzvalo 42 učiteljev in drugih strokovnih delavcev, vendar jih je v celoti anketni vprašalnik izpolnilo 34.

V raziskavi so sodelovali strokovni delavci, ne glede na to, ali se pri svojem delu srečujejo z nadarjenimi in neuspešnimi nadarjenimi učenci (učitelji na razredni in predmetni stopnji, učitelji v podaljšanem bivanju, učitelji dodatne strokovne pomoči, vzgojiteljica v prvem razredu, organizator računalniških dejavnosti, pedagoginja).

Med sodelujočimi so prevladovale s 93 % ženske, 7 % je bilo moških, kot je razvidno iz naslednje tabele in grafa.

Tabela 8: Spol anketiranih Graf 1: Spol anketiranih

SPOL f %

1 Moški 3 7

2 Ženski 39 93 SKUPAJ 42 100

7%

93%

Spol anketiranih

Moški Ženski

55 Tabela 9: Delovno mesto anketiranih

NAZIV DELOVNEGA MESTA f %

1 Učitelj/-ica na razredni stopnji 15 36

2 Učitelj/-ica na predmetni stopnji 17 40

3 Učitelj/-ica v podaljšanem bivanju 2 5

4 Učitelj/-ica dodatne strokovne pomoči 5 12 5 Drugo (vzgojiteljica v prvem razredu, org. rač.

dejavnosti, pedagoginja): 3 7

SKUPAJ 42 100

Med sodelujočimi je bilo 40 % učiteljev na predmetni stopnji, 36 % učiteljev na razredni stopnji, 12 % učiteljev dodatne strokovne pomoči, 7

% drugih strokovnih delavcev na šolah in 5 % učiteljev, katerih delovno mesto je v podaljšanem bivanju.

Tabela 10: Število posameznikov, ki (ne) opravlja delo razrednika

RAZREDNIŠTVO f %

1 DA 22 52

2 NE 20 48

SKUPAJ 42 100

Med sodelujočimi je kar 52 % tistih, ki opravljajo tudi delo razrednika.

Tabela 11: Delovna doba anketiranih v vzgoji in izobraževanju

DELOVNA DOBA f %

1 do 5 let 6 14

2 od 5 do 15 let 20 48

3 od 15 do 25 let 7 17

4 nad 25 let 9 21

SKUPAJ 42 100

56

Sodelujoči z delovno dobo v vzgoji in izobraževanju od 5 do 15 let predstavljajo skoraj polovico anketiranih, to je 48 %. Tisti z delovno dobo nad 25 let predstavljajo 21 % anketirancev, sledijo jim tisti z delovno dobo od 15 do 25 let s 17 % in s 14 % tisti z delovno dobo do 5 let.

9.2. Merski instrumenti

Kot pripomoček pri zbiranju podatkov sem uporabila anonimen anketni vprašalnik, ki sem ga sestavila glede na preštudirano literaturo in ga posredovala učiteljem ter drugim strokovnim delavcem šol prek spletne strani www.1ka.si. Pripravljeni vprašalnik je kombinacija odprtega in zaprtega tipa.

V anketni vprašalnik so bila vključena različna pridobljena znanja s področja nadarjenih, neuspešnih nadarjenih in nadarjenih s posebnimi potrebami, in sicer s pomočjo literature, navedene na koncu diplomskega dela.

Anketni vprašalnik je vseboval tri temeljne vsebinske sklope: prvi del se je nanašal na osnovne podatke (spol, delovno mesto, delovna doba, opravljanje razredništva) in spraševal po mnenjih anketirancev, kdo so neuspešni nadarjeni učenci. V tem delu vprašalnika so anketiranci prav tako odgovarjali na vprašanja, če so se s pojavom neuspešnosti pri nadarjenih že srečali in če imajo na njihovi šoli za omenjene učence kakšno posebno obravnavo in kdo je vanjo vključen. S sklopom vprašanj v tem delu vprašalnika sem želela izvedeti odgovor na svojo tretjo hipotezo, ali šole v delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci vključujejo specialne pedagoge in druge svetovalne delavce.

Drugi sklop vprašalnika se je nanašal na ugotavljanje druge hipoteze, ali imajo učitelji do vseh nadarjenih enaka pričakovanja, ne glede na to ali so le ti uspešni ali ne. Ta del je bil razdeljen na dva vsebinska dela: prvi se je nanašal na učiteljeva mnenja o nadarjenih učencih, drugi pa na mnenja o neuspešnih nadarjenih učencih. V vprašalniku so bile podane različne trditve, pri katerih so se morali anketiranci odločati, v kolikšni meri se z njimi strinjajo. Odločanje je potekalo na tri-stopenjski ocenjevalni lestvici.

57

Tretji sklop vprašanj se nanaša na ugotavljanje prve hipoteze, ali so dejavniki, ki vplivajo na učno neuspešnost nadarjenih učencev, predvsem notranji (motivacija, osebnost, posebne izobraževalne potrebe). V tem delu so bile nanizane trditve, pri katerih so učitelji morali oceniti, v kolikšni meri posamzni dejavnik vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev. Pri tem sklopu trditev so se prav tako odločali na tri-stopenjski ocenjevalni lestvici, ki je merila učiteljeve ocene oziroma mnenja.

9.3. Postopek zbiranja podatkov

Pri raziskavi sem uporabila anketni vprašalnik, ki je zajemal kvantitativne in kvalitativne tehnike, saj vsebuje vprašanja zaprtega in odprtega tipa.

Vprašalnik sem izdelala sama na podlagi različne obdelane literature, ki je navedena na koncu diplomskega dela.

Preden sem sestavljene anketne vprašalnike posredovala šolam in učiteljem ter drugim svetovalnim delavcem, sem pridobila pet slučajnostnih pilotnih vprašalnikov, da sem se prepričala o vsebinski primernosti in razumljivosti vprašalnika. Izkazalo se je, da je bil vprašalnik vsebinsko primeren in razumljiv, ter da ne potrebuje večjih sprememb.

Za lažjo in širšo dostopnost do anketnih vprašalnikov in zaradi ekonomičnosti sem se odločila, da bom sestavila spletni vprašalnik prek spletne strani www.1ka.si. Povezavo do spletne ankete sem posredovala okoliškim, prej omenjenim šolam že v aprilu 2016, a ker ni bilo velikega odziva, sem se s pomočjo podatkov s spletnih strani posameznih šol odločila nagovoriti kar učitelje neposredno. Skupno sem se obrnila na več kot 300 učiteljev, a jih je do junija 2016 uspelo rešiti anketni vprašalnik v celoti le 34 (okvirno 11 %). 64 učiteljev je odprlo spletno anketo, a se jih je le 43 odločilo, da anketni vprašalnik delno ali v celoti izpolnijo. Torej sem na koncu uspela pridobiti 43 (okvirno 14 %) delno ali v celoti rešenih vprašalnikov, s pomočjo katerih sem pridobljene podatke statistično obdelala.

58 9.4. Spremenljivke

Neodvisne spremenljivke:

• starost anketirancev,

• delovno mesto anketirancev,

• delovna doba anketirancev,

• število učencev v razredu anketirancev, ki opravljajo tudi delo razrednika,

• število nadarjenih v razredu anketirancev, ki opravljajo tudi delo razrednika,

• število usmerjenih učencev s PP v razredu anketirancev, ki opravljajo tudi delo razrednika,

• število nadarjenih s PP v razredu anketirancev, ki opravljajo tudi delo razrednika,

• število neuspešnih nadarjenih v razredu anketirancev, ki opravljajo tudi delo razrednika,

Odvisne spremenljivke:

• "srečanje" s pojavom neuspešnih nadarjenih,

• mnenja anketiranih o nadarjenih učencih,

• mnenja anketiranih o neuspešnih nadarjenih učencih,

• mnenja anketiranih o vplivu posameznih dejavnikov na neuspešnost nadarjenih učencev,

9.5. Statistična obdelava podatkov

Zbrane podatke sem s pomočjo spletne strani www.1ka.si pregledala in jih prenesla v računalniški program SPSS, kjer sem jih nadalje obdelala. Ob tem sem si pomagala tudi z računalniškima programoma Word (urejanje besedil) in Excel (urejanje tabel in grafov).

Za obdelavo podatkov sem uporabila izračun absolutne frekvence, strukturni odstotek, modus, aritmetične sredine, standardne deviacije in parametrični statistični t-preizkus za odvisne vzorce.

59 Rezultati so prikazani v tabelah in grafih.