• Rezultati Niso Bili Najdeni

Skupine nadarjenih s posebnimi potrebami

In document NEUSPEŠNI NADARJENI U Č ENCI (Strani 50-59)

I. TEORETI Č NI DEL

3. NADARJENI U Č ENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

3.3. Skupine nadarjenih s posebnimi potrebami

Čeprav je v večini literature o neuspešnih nadarjenih učencih govora le o tistih, z učnimi težavami, je pomembno poudariti, da nadarjene najdemo v celotni populaciji, tudi v preostali populaciji oseb s posebnimi potrebami, z izjemo oseb z motnjami v duševnem razvoju.

V spodnjih tabelah so zbrane ključne značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami, in sicer po različnih avtorjih:

41

1 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005) Zna ilnosti nadarjenih u encev s posebnimi potrebami po vrsti posebnih potreb:

Slepota in

slabovidnost Gluhota in

naglušnost Govorno jezikovne motnje Gibalna oviranost Dolgotrajno bolni

Osnovne veščine

spomin. Zmanjšana zmožnost usvajanja in razumevanja, izražanja in/ali smiselne uporabe govora, jezika in komunikacije.

Odstopanja pomembno vplivajo na otrokovo vsakodnevno sporazumevanje in učenje.

Kognitivni procesi jim velikokrat omogoča čas za introspekcijo, vpogled v samega sebe, ki je potreben za višje ravni razmišljanja.

So reflektivni in analitični.

Pogosto talentirani za

Težave na področju razumevanja in uporabe jezika ter okvare tvorbe glasu in glasovnih funkcij se odražajo v vsebini govora. Lahko težave z govorom v tolikšni meri, da govora ne razvijejo vse do petega leta starosti. Če ga, imajo zelo omejen besednjak (okvirno 50 besed do 7. leta starosti), težave s sintakso.

Uporaba znakovnega jezika kot nujno orodje za sporazumevanje. od navdihujočih odraslih, ki jih obiskujejo. Odrasli

42

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami2

2 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005) Slepota in

slabovidnost Gluhota in naglušnost Govorno jezikovne

motnje Gibalna oviranost Dolgotrajno bolni

Branje Zanje je branje zelo težko,

saj se zaradi primanjkljaja ne morejo naučiti novih besed in pomenov.

Moteno zaradi motenj in težav.

Opazovanje Do okolja so pozorni in zelo dojemljivi; različnih izkušenj, pri njih se pogosto razvije specifični razvojni zaostanek.

Revanje problemov Poiščejo edinstvene rešitve, odgovore in odzive. Obvladajo hiter priklic dejstev.

Močne sposobnosti

reševanja težav. Oviranost pri delu/učenju

zaradi hitrega tempa

Humor Imajo dober smisel

za humor. Pogosto se šalijo na svoj

račun.

43

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami 3

3 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005) Slepota in slabovidnost Gluhota in

naglušnost Govorno

jezikovne motnje Gibalna oviranost Dolgotrajno bolni

Zrelost Potrebujejo

samo-usmerjanje.

Samostojnost Težave jim povzročajo

fizične ovire in za premagovanje le-teh pogosto potrebujejo pomoč.

Čustvenost So zelo občutljivi, če je kaj

nepravično. Navzven pogosto

izkazujejo ravnodušnost, lahko pojavijo težave: dolgočasijo se med poukom, postanejo nestrpni, nastopaški, odtujijo se od vrstnikov, so perfekcionisti,

postanejo netolerantni, kritični, svojeglavi, bahaški.

44

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami 4

4 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005) Slepota in

slabovidnost Gluhota in

naglušnost Govorno jezikovne motnje Gibalna oviranost Dolgotrajno bolni

Kreativnost Ustvarjalni pri iskanju

nadomestnih načinov komuniciranja in opravljanja nalog. Radi imajo poezijo.

So inovativni in v šolski politiki iščejo spremembe.

Nekateri posamezniki uporabijo

So zelo skrbni za zunanji videz. Dobro se razumejo z nadarjenimi, pogosto pa jih tudi skrbijo medsebojni odnosi.

Kljub bolezni vzdržujejo svoje vodstvene sposobnosti. Želijo si biti s prijatelji in biti priljubljeni pri vrstnikih, ki jih obiskujejo. Želijo imeti tudi nadzor nad svojim zdravljenjem. izpopolnjevati na področjih športa, likovnega udejstvovanja, petja, če ne lahko zapadejo v obup. Umetnost, oblikovanje in glasba so lahko njihov način sproščanja visokih zmožnosti in tako se lahko naučijo praktičnih del, ki zahtevajo minimalno uporabo jezika.

Želijo si biti normalni in imajo še vedno visoke standarde, ko je govora o dosežkih

45

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami 5

5 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005) Značilnosti nadarjenih učencev s posebnimi potrebami po vrsti posebnih potreb:

SUT/PPPU Čustvene in vedenjske

motnje Avtizem

Osnovne veščine

Izkazovanje visokega intelektualnega potenciala vsaj na enem področju znanja in razmišljanja. Šibke veščine poslušanja in zbranosti. Težave pri nalogah, ki poudarjajo pomnjenje in zaznavne sposobnosti. Izkazovanje visokega

intelektualnega potenciala vsaj na enem področju znanja in razmišljanja. Težave pri tipično šolskih načinih poučevanja, ki temeljijo na analizi, uporabljajo majhne zaporedne korake in mehanično pomnjenje. V splošnem kažejo višjo stopnjo metakognitivnih zmožnosti: boljša uporaba metakognitivnega znanja, spremljanje in nadzorovanje lastnih strategij in ocenjevanje njihovih učinkovitosti – po potrebi jih znajo spremeniti. Težave z zaporedji pri pravopisnih nalogah in pri priklicu poštevanke. Slabše izvajanje časovno omejenih nalog. Slabše zmožnosti grobe motorike ali okorna fina motorika, pomanjkljiva koordinacija, težave pri ritmičnem gibanju ali negotovost in zmedenost pri določanju stranskosti. Upočasnjen ali neharmoničen razvoj zaznavno-motoričnih veščin.

Slabša organiziranost in sanjarjenje v specifičnih situacijah. Presoja lahko osredotočajo le na stvari, za katere

Verbalne veščine Večja razhajanja med besednimi in nebesednimi sposobnostmi, kot pri skupinah nadarjenih otrok brez težav pri učenju. Velika razlika med ustnim in pisnim izražanjem (pisno je slabše, zato se izogibajo nalogam, ki vključujejo pisanje).

Čeprav je njihovo razumevanje dobro, tega ni zaznati, saj je miselno slabo predstavljeno.

Govorijo tekoče.

Neprestano lahko govorijo ali sprašujejo.

Branje Šibke veščine bralnega dekodiranja, pogosto tudi operiranja s števili, čeprav dobro logično sklepajo in razumejo matematične pojme.

46

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami 6

6 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005)

SUT/PPPU Čustvene in vedenjske motnje Avtizem

Opazovanje Občutljivost na senzorno preobremenjenost, težave pri

uravnavanju glasnosti (zelo glasni ali pa zelo tihi). So hipersenzibilni. So hipersenzitivni na dražljaje (hrup, svetloba, vonjave, teksture, okusi).

Revanje problemov Zmožnost fleksibilne uporabe strategij v drugih situacijah.

Vztrajnost Splošno pomanjkanje motivacije. Nizka toleranca za vztrajanje pri nalogah, ki se zdijo nepomembne.

Humor Imajo nenavaden ali čudaški

smisel za humor, zaradi česa jih vrstniki in odrasli vidijo kot drugačne ali čudaške.

Zrelost Imajo nerealistična pričakovanja glede lastnega izvajanja ali dosežkov.

Izogibajo se skupinskim športom zaradi težav pri uporabi igral (premočan ali prešibak prijem).

47

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami 7

7 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005)

SUT/PPPU Čustvene in vedenjske motnje Avtizem

Samostojnos t

Niso zmožni dokončati zadolžitve. Njihove organizacijske veščine so pomanjkljive, prav tako pa je pomanjkljiva skrbnost pri delu, saj so površni in lahkomiselni.

Interesi

Dosegajo nadpovprečne rezultate pri dejavnostih, ki potekajo izven razreda. Poznavanje določenih področij (npr. zgodovine,

umetnosti, ipd.) lahko presega raven in kompleksnost znanja, ki ga zahtevajo v šoli. Bogato poznavanje dejstev, višje miselne veščine, ekspertnost na specifičnih področjih. Na področju interesov

razvijejo visoko raven notranje motivacije.

Imajo posebne interese in na teh interesnih področjih ves čas iščejo nova znanja.

Čutnost

Doživljajo frustracije ob nezmožnosti obvladovanja določenih šolskih veščin. Pri njih hitro pride do naučene nebogljenosti. So perfekcionisti in prekomerno občutljivi na npr. kritiko, mnenja in občutenja drugih. Imajo slabo samopodobo. Do lastnega dela so izredno kritični. So čustveno labilni. Pogosto se počutijo nesrečni.

Občasno jim primanjkuje občutek za zmernost. Težijo k č rno-belemu razmišljanju, so trmasti in pogosto se pri njih pojavijo čustveni izbruhi. Zaradi čustvenih stresov in pomanjkanja samoučinkovitosti so pogosto utrujeni, prav tako pa se pri njih pogosto pojavljajo tesnobna stanja (zaradi doživljanja blokad in negotovosti izidov ob pisnem izkazovanju znanja). Tem učencem primanjkuje samozaupanja. Pogosto se izogibajo vrstnikom ali pa jih poskušajo nadvladati.

So prekomerno zaskrbljeni in potrti. Ves čas dvomijo, so perfekcionisti. Pogosto se pojavljajo čustvene težave (depresija, jeza).

So ekstremno labilni, anksiozni in imajo nizko samospoštovanje.

48

Nadaljevanje Tabela 7:Značilnosti nadarjenih s posebnimi potrebami 8

8 Povzeto po: Asperger Syndrome (bd); E. Bishop (2004); Friedricks (2001); Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges (bd); Hermon (2002); Kaj je ADHD? (bd); Kavkler (1994); Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj (2015); Lokovšek (2012); Lorbek (2014); Magajna (2007); Montgomery (2009); Montgomery (2015); Novljan (1998); Omdal, Ruconich, Alicyn Ferrell in Corn (bd);

Pšunder in Bračič (2010); Sunde Peterson in Vialle (bd); T. Webb, Amend, Webb, Goerss, Belja in Olenchak (2005)

SUT/PPPU Čustvene in vedenjske motnje Avtizem

Socialne veščine

Velikokrat je njihovo vedenje zelo moteče v razredu. Njihove socialne veščine so pomanjkljive. Pogosto se pojavljata agresija ali pretirano obrambno vedenje v medsebojnih odnosih.

Njihove veščine vključevanja in začetnega prilagajanja so šibke.

V socialnih situacijah so anksiozni in težijo k umiku. Težje ohranjajo prijateljstva. Potrebujejo pomoč pri vzpostavljanju in ohranjanju socialnih odnosov, upravljanju in komunikaciji.

V stresnih situacijah se izogibajo in odlagajo obveznosti. Težave imajo pri upoštevanju navodil, z impulzivnim odzivanjem in so nezmožni sprejemanja odločitev.

Primanjkljaji socialnih veščin povzročajo nelagodje in stres. Na osebnostnih testih izkazujejo raznoliko osebnostno strukturo. So trmoglavi, razdražljivi, nekomformni. Pogosto so jezni. Njihova slabša prilagojenost, ki je potrebna za uravnavanje konflikta med individualnimi potrebami in zahtevami socialnega okolja, vodi v čustveno stisko in ogroženost. Intenzivnost lahko privede do merjenja moči z avtoriteto. Dvomijo o pravilih, običajih in tradiciji.

Njihov neenakomeren razvoj se lahko kaže v vedenju.

49

4. PRIPORO Č ILA ZA DELO IN POMO Č NEUSPEŠNIM

In document NEUSPEŠNI NADARJENI U Č ENCI (Strani 50-59)