LEGENDA za graf 6:
a – družba in okolje (šola, družina, širša družba ...) b – socialno-ekonomski status družine
c – izobrazbena raven staršev d – selitev družine
e – ločitev staršev
f – prezaposleni starši, ki nimajo veliko časa
g – premalo vzgojnih dejavnikov, tako doma kot v šoli
h – tekmovalni pritisk s strani staršev (da bodo otroci tako ali še bolj uspešni, kot so oni) i – javni mediji (TV, računalnik), ki prikazujejo, da se lahko veliko doseže z malo truda j – profesionalna pripravljenost učitelja za delo z nadarjenimi učenci
k – pogoji učnega dela l – sošolci in vrstniki m – etnična pripadnost n – spol
o – notranja motivacija
p – specifične osebnostne poteze (introvertiranost, ekstravertiranost) q – jezik: slovenščina kot drugi tuji jezik
r – posebne izobraževalne potrebe
s – učne težave (npr. disleksija, ADHD, socialno-čustvene težave) t – izzivi pri šolskem delu, ki mu jih postavljajo drugi
u – ustvarjalnost učenca
75
Pri preverjanju mnenj anketiranih o vplivih na učno neuspešnost
nadarjenih učencev, sem najprej ločila vplive na dva dela oziroma na dve vrsti dejavnikov:
ZUNANJI DEJAVNIKI: NOTRANJI DEJAVNIKI:
• družba in okolje (šola, družina, širša družba ...)
• socialno ekonomski status družine
• izobrazena raven staršev
• selitev družine
• ločitev staršev
• prezaposleni starši, ki nimajo veliko časa
• premalo vzgojnih dejavnikov, tako doma kot v šoli
• tekmovalni pritisk s strani staršev (da bodo otroci tako ali še bolj uspešni, kot so oni)
• javni mediji (TV, računalnik), ki prikazujejo, da se lahko veliko doseže z malo truda.
• profesionalna pripravljenost učitelja za delo z nadarjenimi učenci
• notranja motivacija
• specifične osebnostne poteze (introvertiranost, ekstravertiranost)
• jezik: slovenščina kot drugi tuji jezik
• posebne izobraževalne potrebe
• učne težave (npr. disleksija, ADHD, socialno-čustvene težave)
• ustvarjalnost učenca
76
V tem primeru sem etnično pripadnost in jezik (slovenščina kot drugi tuji jezik) uvrstila med notranje dejavnike, saj so posameznikova lastnost, ki pa le v tujem okolju pride do izraza in je ne opazimo, če otroka ne umestimo v nek drug kulturni prostor.
Na podlagi teh opredelitev, sem preverila, ali obstaja statistično pomembna razlika med danima spremenljivkama: zunanjimi in notranjimi dejavniki vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev. Statistično pomembno razliko sem preverila s pomočjo parnega t-testa v računalniškem programu SPSS. Dobljeni rezultati so prikazani v naslednji tabeli.
Tabela 19: Parni t-test: primerjava zunanjih in notranjih dejavnikov neuspešnosti
t df 2p
ZUNANJI DEJAVNIKI
NOTRANJI DEJAVNIKI -2,372 31 ,024
Izračun je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika med zunanjimi in notranjimi dejavniki vpliva na neuspešnost nadarjenih učencev, saj je vrednost 2p manjša od 0,05.
Iz povprečja skupin, ki je prikazan v spodnji tabeli, lahko razberemo, da notranji dejavniki bolj vplivajo na neuspešnost nadarjenih učencev, saj je aritmetična sredina te skupine spremenljivk večja.
Tabela 20: Tabela primerjalnih vrednosti aritmetične sredine za zunanje in notranje dejavnike vpliva na neuspešnost
N M SD
ZUNANJI DEJAVNIKI NOTRANJI DEJAVNIKI
32 32
1,6758 1,7969
0,24307 0,30246
77
Na podlagi pridobljenih rezultatov lahko potrdimo hipotezo, da notranji dejavniki v večji meri vplivajo na neuspešnost nadarjenih učencev v primerjavi z zunanjimi dejavniki.
H3: Dejavniki, ki vplivajo na učno neuspešnost nadarjenih učencev so predvsem notranji (motivacija, osebnost, posebne izobraževalne potrebe).
Hipoteza se potrdi
78
11. RAZPRAVA
V empiričnem delu diplomskega dela sem se osredotočila predvsem na tri področja, ki so me v največji meri zanimala v zvezi z obravnavano tematiko neuspešnih nadarjenih učencev: delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci, pričakovanja do njih in vzroki za neuspešnost.
Področje neuspešnosti pri nadarjenih učencih bi ocenila kot še precej nepoznano učiteljem, kar sem ugotovila tudi s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer so anketirani zapisali nekaj svojih mišljenj, kdo je po njihovem mnenju neuspešen nadarjen učenec. Odgovori me sicer niso zelo presenetili, vendar je le nekaj posameznikov navedlo, da so to učenci, ki ne izkoristijo svojih potencialov zaradi najrazličnejših vzrokov (osebnostne lastnosti, okolje ipd.). Precejšen delež izmed njih je navajal tudi neuspešnost na učnem področju in talente, ki jih šola ne priznava.
Težko je potegniti črto, kdaj je učenec nadarjen, če prepoznavamo le posamezne talente oziroma močna področja in njegov splošni učni uspeh ne dosega učiteljevih meril, da bi ga le ta predlagal v postopek za odkrivanje nadarjenosti. Ti nadarjeni posamezniki po mojem mnenju v večji meri ostanejo neodkriti, saj na splošnih šolskih področjih ne dosegajo izrazito nadpovprečnih rezultatov oziroma visokih ocen.
Kar 39 % anketiranih je kot vzrok za neuspešnost navedlo slabe delovne navade in motivacijo, kar potrjujejo tudi različni avtorji (Chaffey, 2003; v Policy and implementation strategies for the education of gifted and talented students, 2004; Može, 2003; Korez, 2009; idr.), ki so se ukvarjali z navedeno tematiko. 13 % anketiranih pa je z neuspešnostjo nadarjenih učencev povezalo tudi težave z vedenjem, nemirnostjo, nezainteresiranostjo in nemotiviranostjo za šolsko delo ter težave z disciplino. Omenjene lastnosti te skupine navaja tudi I. Može (2003), ki pravi, da ti učenci pogosto postanejo tudi agresivni in so dobri manipulatorji. Težave na socialnem področju spremljata tudi slaba
79
samopodoba in strah pred neuspehom, ki lahko vodi v občutek nemoči in obupa.
Glede na pridobljene podatke ocenjujem, da učiteljem ni v celoti znano, kdo so neuspešni nadarjeni učenci in kakšne so njihove lastnosti. To področje bi jim morali še podrobneje predstaviti in jih opozoriti na prepoznavanje teh učencev, saj lahko ob prvih znakih neuspešnosti s primernimi strategijami ta pojav omejimo ali ga celo zatremo. S tem povezano je tudi delo s temi učenci in ne le prepoznavanje. Čeprav ta populacija predstavlja majhen delež, bi morali biti ti učenci ustrezno obravnavani. Na tem področju se strinjam z I. Korez (2009), ki vidi rešitev v individualiziranem delu s posameznikom, ki temelji na učenčevih interesih. V to delo bi se morali vključevati tako učitelji, ki poučujejo tega učenca, kot tudi drugi strokovni delavci. Predvsem zaradi spremljajočih težav pri pojavu neuspešnosti (socialne in čustvene težave, težave s pomanjkanjem zbranosti, neorganiziranostjo, slabe učne in delovne navade, neposlušnost, pozabljivost ...) vidim smiselnost v vključevanju v to obravnavo tudi druge strokovne delavce, predvsem specialne in socialne pedagoge, ki bi lahko veliko prispevali k uspešni obravnavi teh učencev in zmanjšanju pojava učne neuspešnosti. Poleg vseh šolskih delavcev pa I.
Može (2003) pravi, da je treba v strategije pomoči vključiti tudi starše, saj se velikokrat možnost za neuspešnost začne že v domačem okolju.
Menim, da je treba tako učencem kot tudi staršem dati ustrezne napotke in jim predstaviti načine pomoči, da se skupaj z učitelji in drugimi strokovnimi delavci uspešno zajezi neuspešnost.
Specialni pedagogi po šolah, ki se ukvarjajo z učenci s posebnimi potrebami, večkrat pri svojem delu opažajo učenčeva močna področja in različne talente. Tudi na te učence je treba biti pozoren, saj jih njihove posebne potrebe lahko v veliki meri omejujejo pri izkazovanju njihovih talentov in nadarjenosti. T. Lorbek (2014) v svojem diplomskem delu navaja, da je odstotek nadarjenih s posebnimi potrebami izredno majhen (0,43 %) in da ti učenci s svojo nadarjenostjo poskušajo prikriti svoj primanjkljaj, oviro oziroma motnjo (Willard-Hold, 1999; v Lorbek., 2014; str.
80
74). Njihove zmožnosti kompenziranja velikokrat prikrijejo težave in tako ostanejo neprepoznani ter brez ustreznih spodbud in pomoči (Magajna, 2010; v Lorbek, 2014; str. 74).
Iz svojih izkušenj, pridobljenih z delom v redni osnovni šoli z učenci s posebnimi potrebami, med katerimi so prevladovali tisti z učnimi težavami, sem opazila, da se učitelji premalo zavedajo njihovih močnih področij in različnih talentov, ki pa se ne nujno navezujejo na šolsko učno področje.
Menim, da vse prej kot dobre, močne lastnosti opazimo vse težave, primanjkljaje in motnje ter smo velikokrat "slepi", ko je treba pri učencu poiskati njegova močna področja. Tako njihovi talenti in morebitna nadarjenost ostanejo neprepoznani in jih ne razvija. Zato menim, da bi morali predvsem specialni pedagogi, ki v večini delajo s to populacijo, biti še bolj pozorni na učenčeve talente in nadarjenost ter hkrati o tem obveščati in opozarjati tudi učitelje, ki s tem učencem delajo. Prav tako vidim velik pomen pri vključevanju specialnih pedagogov v delo z nadarjenimi učenci in tistimi nadarjenimi, ki so neuspešni, saj bi s svojim znanjem lahko veliko pripomogli k njihovi uspešnosti in premagovanju najrazličnejših težav.
Preden sem se lotila pisanja diplomskega dela in mi je že uspelo pregledati precejšen del navedene literature, sem iz svojih do sedaj pridobljenih izkušenj sklepala, da so pričakovanja učiteljev do vseh nadarjenih učencev enaka. Menila sem, da učitelji med nadarjenimi učenci ne delajo razlik in da glede na njihov "status nadarjenosti" od vseh pričakujejo enako. Domnevna visoka pričakovanja do nadarjenih učencev se niso izkazala za resnična in s pomočjo raziskave, na sicer majhni populaciji, sem ugotovila, da učitelji razlikujejo med uspešnimi in neuspešnimi nadarjenimi učenci ter da imajo do njih različna pričakovanja.
V določeni meri sem zelo zadovoljna, saj se mi zdi dobljeni rezultat spodbuden, da so vsi učenci obravnavani po svojih individualnih zmožnostih in interesih ter da učitelji nimajo do vseh učencev enakih pričakovanj. Po drugi strani pa me skrbi dejstvo, da so anketirani izrazili nižja pričakovanja do neuspešnih nadarjenih učencev. Glede na to, da v
81
anketirani populaciji ti učenci niso deležni posebne obravnave in pomoči, me preveva skrb, ali se bodo ti učenci lahko kdaj izkazali kot uspešni in bodo premostili težave, ki jih pri tem omejujejo.
Z anketnim vprašalnikom, posredovanim na različne šole v mojem domačem okolišu, sem na neki način želela opozoriti učitelje tudi na različne vzroke, ki lahko vplivajo na neuspešnost nadarjenih učencev. Vsi vzroki, ki so bili našteti v vprašalniku, dejansko lahko pripomorejo k neuspešnosti, vendar so jih učitelji dokaj različno ocenili.
Izstopajoča ugotovitev na podlagi opravljene raziskave je predvsem ta, da anketiranci ocenjujejo, da spol ne vpliva na neuspešnost, medtem ko so raziskave pokazale, da obstajajo razlike v neuspešnosti med spoloma. Po opravljenih raziskavah neuspešni nadarjeni dečki po številu predstavljajo večji delež v primerjavi z neuspešnimi nadarjenimi deklicami (Colangelo, Kerr, Christensen & Maxey, 1993; Gowan & Demos, 1964; Raph et. al., 1966; Stockard & Wood, 1984; v Sunde Peterson, Colangelo, 1996).
Butler-Por (1987; v Sunde Peterson in Colangelo, 1996, str. 400) pravi, da čeprav je pojavnost neuspešnosti med dečki višja, so zadnje raziskave opozorile na neuspešnost pri deklicah. Notranja in socialna ambivalenca (pojav, kjer oseba občuti hkrati dve med seboj nasprotujoči si čustvi, npr.
strah in radovednost; žalost in veselje; v Kaj so čustva?, (bd)), ki se pojavlja ob (ne)uspehih, lahko pri deklicah povzroči konflikte, saj se le-te bolj zavedajo svojih potencialov. Torej se deklice bolj zavedajo svojih zmožnosti, ki jih med odraščanjem pri iskanju samega sebe lahko namerno potlačijo, zakrijejo z namenom, da bi bile družbeno sprejete. Na deklice, starejše od 12 let, lahko odklonskost pri komponentah samopodobe, kot so fizični videz in samovrednote, vpliva na njihove akademske izbire in aspiracije (Buescher & Higham, 1989; v Sunde Peterson in Colangelo, 1996). Zanimivo dejstvo je tudi, da stereotipi staršev glede spola vplivajo na otrokovo samozaznavanje in tako vplivajo na otrokovo uspešnost (Jacobs, 1991; v Sunde Peterson in Colangelo, 1996). Iz različnih raziskav lahko torej sklepamo, da pričakovanja staršev
82
lahko v veliki meri pripomorejo k samodojemanju otroka in posledično tudi k otrokovim uspehom.
Anketirani so prav tako ocenili, da zunanji dejavniki, kot so družba in okolje, starši, ki si vzamejo premalo časa za otroke, tekmovalni pritisk ipd., močno vplivajo na učenčevo uspešnost. Torej je kljub temu, da sem v opravljeni raziskavi ugotovila, da notranji dejavniki bolj vplivajo na neuspešnost, treba biti pozoren na zunanje dejavnike, ki lahko veliko pripomorejo k učenčevi (ne)uspešnosti. Na veliko zunanjih dejavnikov imamo lahko velik vpliv, in če se jih zavedamo, lahko s spremembami in pomočjo pripomoremo k uspešnosti vseh nadarjenih učencev.
83
12. ZAKLJU Č EK
Namen diplomskega dela je bil raziskati področje neuspešnih nadarjenih učencev, kdo so ti učenci in kaj vse vpliva na njihovo neuspešnost.
Predvsem me je zanimalo, kako si učitelji ta pojav razlagajo in ali jim v šolah uspe prepoznati te učence in ali jim nudijo kakšno dodatno pomoč. V opravljeni raziskavi sem prišla do zanimivih rezultatov, saj sem uspela potrditi kar dve hipotezi od treh zastavljenih. Prvo hipotezo, ki govori o tem, da šole v delo z neuspešnimi nadarjenimi učenci redko vključujejo specialne pedagoge in druge svetovalne delavce, sem potrdila. To dejstvo me sicer ne preseneča, saj sem iz do sedaj pridobljenih izkušenj z delom v šoli sklepala, da bom dobila takšen rezultat. Vseeno pa bi želela, da bi se predvsem specialne pedagoge v večji meri vključevalo v delo z nadarjenimi in neuspešnimi nadarjenimi, saj menim, da bi s svojim znanjem lahko veliko pripomogli k uspešnosti teh učencev in razvijanju njihovih talentov ter nadarjenosti v splošnem. Na splošno bi morali neuspešne nadarjene učence obravnavati celostno in v obravnavo vključevati najrazličnejše strokovne delavce, saj bi s tem pripomogli k učinkovitejši obravnavi in pomoči tem učencem.
Drugo zastavljeno hipotezo, da imajo učitelji do učno neuspešnih nadarjenih učencev enaka pričakovanja kot do uspešnih nadarjenih učencev, sem zavrnila. To dejstvo me veseli, saj upam, da učitelji gledajo na vse učence kot na individuume in pričakovanja prilagajajo glede na njihove sposobnosti. Sama predpostavka, da je učenec nadarjen, velikokrat še ne pomeni, da bo dosegal samo visoke uspehe in visoke ocene, kar pa se mi je sprva zdelo, da se od njih pričakuje.
Zadnjo hipotezo, da so predvsem notranji dejavniki tisti, ki vplivajo na učno neuspešnost, sem sicer potrdila, vendar je pri delu z neuspešnimi nadarjenimi treba gledati in obravnavati te posameznike v celoti in raziskati vse možne dejavnike, ki vplivajo na neuspeh. Veliko je dejavnikov, na katere imajo vpliv tako starši kot učitelji in lahko z ustrezno pomočjo neuspeh pri posamezniku zmanjšamo ali ga celo odpravimo.
84
V opravljeni raziskavi mi je nekaj anketirancev prav tako navedlo, da je to področje premalo poznano in da bi se morali o tem bolj izobraziti. Šole bi morale poskrbeti za ustrezno prepoznavanje teh učencev in nadalje obravnavo, pri čemer bi morali to kategorijo učencev podrobneje obravnavati. Zavedam se, da vsaka takšna obravnava potrebuje določena sredstva, a bi bila v tem primeru nujno potrebna. Učitelji, ki sicer delajo z nadarjenimi učenci, imajo premajhno število ur, namenjeno že splošnemu programu za nadarjene, kaj šele da bi se ob vsem tem uspeli ukvarjati še s tistimi, ki so kljub svoji nadarjenosti neuspešni. Težava se prav tako pojavi pri tistih nadarjenih posameznikih, ki imajo posebne potrebe. Ta dvojna izjemnost velikokrat sproža vprašanje, kako naj bodo ti učenci obravnavani – torej, v katero skupino naj jih uvrstijo: med nadarjene ali učence s posebnimi potrebami. Programi za delo z nadarjenimi so ločeno financirani od programov za delo z osebami s posebnimi potrebami, zato predvidevam, da imajo šole precej težav pri razporejanju sredstev za delo z omenjeno populacijo.
Dobljeni rezultati in celotno diplomsko delo so namenjeni vsem strokovnim šolskim delavcem. Zbrano literaturo lahko uporabijo kot pomoč pri prepoznavanju in delu z neuspešnimi nadarjenimi učenci. Kot sem že večkrat omenila v diplomskem delu, bi se bilo treba glede na pridobljene podatke v prihodnje bolj osredotočati na prepoznavanje teh učencev in jim nuditi celostno pomoč in obravnavo.
85
LITERATURA IN VIRI
Asperger Syndrome. (bd).
Pridobljeno s https://www.autismspeaks.org/what-autism/asperger-syndrome?gclid=Cj0KEQjwj7q6BRDcxfG4pNTQ2NoBEiQAzUpuW4 o9GlytAX8JVfHa4qfwW62OrlvfTh3h5-9UFYywlC0aAp-t8P8HAQ
Bezić, T. (2012). Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci po desetih letih uvajanja novega Koncepta odkrivanja in dela z nadarjenimi učenci v 9-letni OŠ; Kje smo in kam hočemo? V T.
Bezić (ur.), Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole (str. 12–25). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Dwight, J., Schaffer, B., DeHoff, R., Goff, J., Littleton, P., Neal, M. in Schroeder, A. (2009). Twice-Exceptional Students: Gifted Students with Disabilities. Level 1: An Introductory Resource Book. Second
Edition. (str. 12–14). Pridobljeno s
http://australiangiftedsupport.com/ccmword/wp-content/uploads/201 4/12/1371978344.pdf
E. Bishop, V. (2004). Teaching Visually Impaired Children. USA: Charles
C Thomas–Publisher, LTD. Pridobljeno s
https://books.google.si/books?id=gnkFefW-6i0C&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_ge_summary_r&cad=
0#v=onepage&q&f=false )
Ferbežer, I. (2004). Svetovanje učno neuspešnim nadarjenim učencem.
Sodobna pedagogika vol. 55, št. 4. (str. 168–181).
86
Ferbežer, I. (1998). Vzroki učnih neuspehov kulturno prikrajšanih
nadarjenih otrok. Psihološka obzorja, vol. 7, št. 1., str. 89–108.
Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I428MM4H/12a67ac7-5bec-4bf2-9960-36a92274f663/PDF
Friedrichs, T. (2001). Distinguishing Characteristics of Gifted Students with Disabilities. Texas: Prufrock Press, Inc. Pridobljeno s https://books.google.si/books?id=cL47LqMH9P8C&pg=PA54&lpg=
PA54&dq=visually+impaired+gifted+students&source=bl&ots=Ak5O shJ02s&sig=znJr0LhXEoNL_Fzv90lvy9wtUps&hl=sl&sa=X&sqi=2&
ved=0ahUKEwik3N320ffMAhVlKcAKHa0BDLQQ6AEILzAC#v=one page&q&f=false
Geršak, S. (2003). Učno neuspešni nadarjeni učenci. V M. Blažič (ur.), Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial (str. 193–200). Novo mesto: Slovensko združenje za nadarjene Novo mesto.
Gifted Deaf and Hard of Hearing Students: Facts and Challenges. (bd).
Pridobljeno s http://www2.education.uiowa.edu/belinblank/
educators/BBALI/2009/present/deafness_and_giftedness.pdf
Grade Point Average, GPA (bd). Pridobljeno s
http://www.graduateshotline.com/gpa/#.V0LQxjZJnIU
Hermon, S. (2002). Gifted Students with Disabilities. Pridobljeno s
http://gifted.tki.org.nz/content/download/366/1646/file/Gifted%20stu dents%20with%20disabilities.pdf
Juriševič, M. (2012). Nadarjeni učenci v slovenski šoli. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Kaj je ADHD? (bd). Pridobljeno s http://www.adhd.si/kaj-je-adhd/
87 Kaj so čustva?, (bd). Pridobljeno s
http://www2.arnes.si/~sspmkotn/edus/emocije.htm
Kavkler, M. (1994). Nadarjeni otrok z učnimi težavami (študij primera). V Blažič, M. (ur). Nadarjeni: Stanje, problematika, razvojne zmožnosti – zbornik. (str. 217–225). Novo mesto: Pedagoška obzorja.
Korez, I. (2009): Vzroki učne neuspešnosti nadarjenih otrok. Didakta, letnik XVIII/XIX, str. 13–14. Pridobljeno s http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2009_marec.pdf
Lep, B. (2012). Dvojno izjemni otroci – nadarjeni učenci s specifičnimi učnimi težavami. V T. Bezić (ur). Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole (str. 67–80). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Lokovšek, J. (2012). Razumevanje, prepoznavanje in razvijanje
nadarjenosti pri otrocih s slepoto in slabovidnostjo (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1215/1/Diplomsko_delo.pdf
Lorbek, T. (2014). Nadarjeni učenci s posebnimi potrebami (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Pridobljeno s
http://pefprints.pef.uni-lj.si/2110/1/TONJA_LORBEK_DIPLOMA.pdf
Magajna, L. (2007). Prepoznavanje in razumevanje nadarjenih učencev s specifičnimi motnjami učenja. V M. Kavkler in M. Košak Babuder (ur.), Učenci s specifičnimi učnimi težavami: skriti primanjkljaji – skriti zakladi (str. 165–179). Ljubljana: Društvo Bravo – društvo za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.
88
Montgomery, D. (2015). Teaching Gifted Children with Special Educational Needs – Supporting dual and multiple exceptionality. Oxon in New York: Routledge.
Montgomery, D. (ur.). (2009). Able, Gifted and Talented Underachievers – Second Edition. Velika Britanija: Wiley-Blackwell; A John Wiley &
Sons, Ltd, Publication.
Može, I. (2005). Pojmovanje učne neuspešnosti nadarjenih učencev (Magistrsko delo). Pedagoška fakulteta, Ljubljana.
Može, I. (2003). Pojmovanje učne neuspešnosti nadarjenih učencev. V M.
Blažič (ur.), Nadarjeni – izkoriščen ali prezrt potencial (str. 360–
370). Novo mesto: Slovensko združenje za nadarjene Novo mesto.
Nagel,W. (1987). Odkrivanje in spodbujanje nadarjenih otrok – Svetovalec za starše in učitelje. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Novljan, E. (1998). Slepi in slabovidni, gluhi in naglušni ter gibalno ovirani nadarjeni otroci in mladostniki. Defektologica Slovenica, vol. 6, št. 3, str. 66–75 .
Omdal, S., K. Ruconich, S., Alicyn Ferrell, K. in L. Corn, A. (bd).
Omdal, S., K. Ruconich, S., Alicyn Ferrell, K. in L. Corn, A. (bd).