I. TEORETIČNI DEL
2.4 MAKATON KOT UPORABNA, UČINKOVITA IN ZANESLJIVA METODA
Kaj deluje (angl. What works) je zbirka metod NDK, ki temeljijo na z dokazi podprtih raziskavah (t. i. evidence-based raziskave) in jo je oblikoval Komunikacijski sklad (angl. The Communication Trust)8 v sodelovanju z Raziskovalnim programom za boljšo komunikacijo (angl. Better Communication Research Programme, kratica BCRP) (The Communication Trust, 2020). Raziskovalni program za boljšo komunikacijo je 3-letni vladni program britanskega ministrstva za izobraževanje. V projektu so raziskovali nabor pristopov, ki se uporabljajo za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami ter težavami v komunikaciji (Department for Education, 2012). S pomočjo Komunikacijskega sklada so izvedli nacionalno raziskavo, ki je vključevala 536 logopedov iz Anglije. Z uporabo anketnih vprašalnikov so ugotovili, da logopedi skupno uporabljajo 38 različnih pristopov NDK, med njimi najpogosteje (65% logopedov) jezikovno shemo Derbyshire (angl. The Derbyshire Language Scheme).
Jezikovni program Makaton je na drugem mestu in ga uporablja 58 % logopedov vključenih v raziskavo, tretji je sistem komunikacije z izmenjavo slik – PECS. Zanimala jih je tudi pogostost uporabe posameznega pristopa. Makaton pogosto uporablja 35,1 % anketirancev, 23,5 % ga uporablja občasno (58 % skupaj), 11 % pa redko (Lindsay, Dockrell, Law in Roulstone, 2011).
Tabela 1: Pogostost uporabe pristopov jezikovnega spodbujanja, ki jih uporabljajo logopedi v Veliki Britaniji
Uporabljeni pristopi Uporabljeni redko %
Uporabljeni občasno %
Uporabljeni pogosto %
Združeno občasno in pogosto %
Derbyshire Language Sheme 9,3 27,4 37,9 65
Makaton 11,0 23,5 35,1 58
PECS 16,4 23,7 15,1 49
Prikaz treh najpogosteje uporabljenih pristopov jezikovnega spodbujanja (Prirejeno po Lindsay, Dockrell, Law in Roulstone, 2011).
8 Komunikacijski sklad je skupnost več kot 50 neprofitnih organizacij, ki podpirajo vse, ki sodelujejo z otroki in mladimi v Angliji pri podpori njihovega govora, jezika in komunikacije (The Communication Trust, 2020).
22
Raziskava je imela več faz. V drugi fazi so izvedli intervjuje, s katerimi so preučevali metode, pristope in aktivnosti, ki jih logopedi uporabljajo s specifičnimi starostnimi skupinami otrok in znotraj posameznih področij posebnih potreb. Raziskava je pokazala, da je Makaton najpogostejša metoda za otroke do dveh let in jo uporablja 82% logopedov, vključenih v raziskavo ter druga najpogosteje uporabljena metoda za otroke med 2. in 3. letom (75%
logopedov). Jezikovna shema Derbyshire in jezikovni program Makaton sta bila ves čas med prvimi petimi metodami za otroke do 7 let, ne pa pri starejših (Roulstone, Wren, Bakopoulou, Goodlad in Lindsay, 2012).
V poročilu o učinkovitosti pristopov jezikovnega spodbujanja za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami in težavami na področju komunikacije, kjer so merili znanstveno podprtost 57 metod NDK, so imele na tristopenjski lestvici (visok, zmeren, nizek nivo) dokazljivosti (angl. level of evidence) med vsemi metodami le tri visok nivo dokazljivosti. V skupini z zmernim nivojem (kamor spada tudi Makaton) je bilo 56% metod. Dokazljivost ostalih metod je bila nizka.
Zmerna zanesljivost vključuje randomizirane kontrolirane raziskave (angl. randomised controlled studies) ali kvazi eksperimentalne raziskave (angl. quasi-experimental studies) (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012b). Makaton spada po poročilu v srednjo stopnjo podprtosti z dokazi, saj raziskovalci pri merjenju pristopov za osebe z MDR redko uporabijo tradicionalne tehnike merjenja učinkovitosti. Pri tistih, kjer so jih, so rezultati nekonsistentni (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Na primer, študija simbolnih sistemov, ki so jih dali odraslim z MDR ni pokazala nobenih pravih prednosti Makatona pred ostalimi simbolnimi sistemi (Poncelas in Murphy, 2007 v Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Kljub temu ima Makaton visoko veljavnost, kar je razvidno iz njegove široke uporabe. Obstajajo številni opisi uporabe z različnimi skupinami oseb; Makaton tudi pogosto uporabljajo kot dopolnitev posameznim terapijam (Bickford-Smith, Wijayatilake in Woods, 2005, v Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Med dokazi za njegovo učinkovitost so primeri pozitivnih učinkov za osebe s težkimi in težjimi jezikovnimi primanjkljaji (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Ugotovili so tudi, da ima Makaton pozitiven učinek na razvoj receptivnega in ekspresivnega jezika pri osebah z MAS ter da spodbuja socialno vedenje (Lal, 2010).
Na strokovni ravni so izobraževanja za Makaton (delavnice za zaposlene, ki uporabljajo Makaton pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami) navedena kot z dokazi podprta praksa.
Kriteriji za oceno so bili: dobra teoretična podlaga, enostavnost sledenja, izvedljivost glede na finančne, materialne in časovne pogoje, ponovljivost, veljavnost, fleksibilnost, možnost formalnega ocenjevanja (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012b; The Makaton Charity, b.d.).
3 ZNAČILNOSTI BESEDIŠČA MAKATONA
Besedišče Makatona je oblikovano na specifičen način, tako da nudi osnovno sredstvo komunikacije, spodbuja ekspresivne jezikovne veščine in pripomore k razumevanju jezika preko vizualnega medija znakov ter logične strukture znakovnega jezika (Walker, b.d.).
Vsebuje širok nabor znakov, ki omogočajo konstrukcijo kompleksnih sporočil (Birkett, 1984).
Nudi besedišče primerljivo s tipičnim, postopnim razvojem jezika. Kompleksnost znakov narašča z ravnjo obvladovanja sistema in zgodnje stopnje so podobne usvajanju jezika pri otrocih z običajnim razvojem. Dokazi raziskav s področja razvoja otrok kažejo na ujemanja glede prvih besed nevrotipičnih otrok, ki so v procesu pridobivanja govorjenega jezika, besed, ki jih matere govorijo s svojimi dojenčki/malčki in besed, ki se pogosteje pojavljajo v
23
besediščih oseb z MDR (Byler, 1985). Študije, ki so raziskovale prvih 100 besed pri nevrotipičnih otrocih in jih primerjale z osnovnim besediščem Makatona (Gillham, 1979, Karlan in Lloyd, 1983, Beukelman, Yorkston, Poblete in Naranjo, 1984 v Walker, 1987), so zabeležile 70-80 % ujemanje. Dr. Richard Mein in Dr. Neil O'Connor (Mein in O'Connor, 1960 v Walker, b.d.) sta v 60-ih letih prejšnjega stoletja raziskovala obseg besedišča in razvoj jezika pri institucionaliziranih odraslih z MDR ter rezultate primerjala z nevrotipičnimi otroki, starimi 5 in 6 let. Ugotovila sta, da na splošno v obeh skupinah obstaja majhno besedišče, ki se uporablja zelo pogosto – poimenovala sta ga 'osnovno besedišče'. Ima pa vsak posameznik tudi večje, bolj specializirano besedišče, ki ga uporablja redkeje, po potrebi, v specifičnih situacijah.
Obseg osnovnega besedišča je pri MDR zajemal 350 besed (celotno besedišče 2400 besed), pri nevrotipičnih otrocih pa 270 besed (celotno besedišče 3500). Obe skupini sta se močno zanašali na osnovno besedišče, a so bili MDR pri tem veliko bolj odvisni ter manj fleksibilni kot otroci z običajnim razvojem (Mein in O'Connor, 1960 v Walker, b.d.; Grove in Walker, 1990; Walker, 1987, Birkett, 1984). Govorni razvoj otrok z MDR sicer napreduje skozi enake progresivne stopnje, kot razvoj nevrotipičnih otrok, vendar zaradi kratke pozornosti, omejenega spomina in znižane sposobnosti učenja ne dosežejo enakega obsega besedišča, enake hitrosti verbalnega razvoja in enake kompleksnosti sintakse (Walker, b.d.).
'Osnovno besedišče Makatona'9 je besedišče majhnega obsega, potrebno za izražanje osnovnih potreb in dejanj. Je izhodiščna točka za razvoj jezika in funkcionalne komunikacije.
Koristno je pri zmanjševanju negotovosti, nejasnosti in preobremenjenosti, ki se lahko pojavi pri uporabi odprtega besedišča. Uporablja se pristop, ki je značilen za poučevanje tujega jezika.
Manjši obseg besedišča omogoča usmeriti pozornost na specifične dele, ki posamezniku predstavljajo težave (Walker, 1987). Gre za besedišče, ki ga v otroštvu navadno pridobimo postopoma pri napredovanju preko razvojnih stopenj jezika. Vsebuje osnovne, zelo uporabne besede, ki jih lahko v nadaljevanju kombiniramo v širok razpon besednih zvez in povedi. Lahko se uporablja z znaki, simboli, slikami, predmeti ali katero koli kombinacijo načinov nadomestne komunikacije (Walker in Armfield, 1981).
Slika 8: Prikaz nekaterih znakov in simbolov osnovnega besedišča za dajanje preprostih navodil in pohval/spodbud
(Prirejeno po The Makaton Charity, 2014b).
9 Nekaj pojmov osnovnega besedišča Makatona je v Prilogi 1. Pojmi s 1. stopnje besedišča so navedeni v Tabeli 2, na strani 26. Celoten seznam osnovnega besedišča Makatona je v angleškem jeziku dostopen na spletni strani The Makaton Charity (2020) na povezavi: https://makaton.assetbank-server.com/assetbank-makaton/action/viewAsset?id=4026&index=4&total=17&view=viewSearchItem.
24
Značilnosti osnovnega besedišča Makaton (The Makaton Charity, 2011a) so:
- je funkcionalen,
- omogoča vsakodnevno komunikacijo, - organiziran je v stopnje,
- lahko ga prilagajamo glede na osebne potrebe posameznika in tako omogočimo, da je zanj pomenljiv,
- je brez slovnice, prikazujemo ključne besede, - za nekatere države vsebuje alternativne kretnje.
Ker so osebe s težjimi in težkimi komunikacijskimi potrebami omejene v razvoju jezika in pridobivanju besedišča, je naloga terapevta ali učitelja, da določi, katere jezikovne pojme je potrebno učiti za čim bolj optimalno sporazumevanje, ter da razvija besedišče, ki je primerno za različne situacije (Walker in Armfield, 1981). Pomembna je majhna velikost besedišča, da zmanjšamo obremenitev spomina. Pri izboru znakov je treba upoštevati ekonomičnost in izbirati tiste, ki jih lahko uporabimo v različnih oblikah (na primer na prvi stopnji lahko besedi 'daj' in 'kje' uporabimo tudi v situacijah, kot so 'prinesi' ali 'poišči'; »poišči čevlje« oziroma »kje so čevlji«, »prinesi kozarec« oziroma »daj mi kozarec«) (Walker, 1978 v Birkett, 1984; Walker, b.d.).
Osebe z intelektualnimi primanjkljaji težko razlikujejo med zelo majhnimi razlikami v pomenu besed, na primer 'misliti', 'vedeti', 'pozabiti', 'spomniti', 'razumeti'. Tako izmed podobnih besed izberemo najpomembnejše (npr. 'misliti' in 'vedeti') ter ne zasedamo mesta drugim pomembnim besedam, ki se jih mora posameznik naučiti. Če se nam zdi, da neka beseda manjka, moramo poskusiti s kombinacijo znakov, saj naj bi ti zadoščali za komunikacijo na nivoju osebe z MDR (Walker, b.d.).
Koncept časa se v običajnem jezikovnem razvoju pojavi kasneje (samo tisti, ki so prišli do 7.
stopnje, ga običajno razumejo), zato se uporabljajo glagoli v sedanjiku. To je velika prednost za MDR, saj poenostavi znakovni jezik in zmanjša obremenitev spomina. Časovne pridevnike se lahko uporablja skupaj z glagoli, da nakažejo na sedanjost, prihodnost ali preteklost v zelo preprosti obliki - npr. »včeraj – jaz – sprehod«, »po večerji – jaz – sprehod« (prav tam).
Osnovno besedišče se poučuje vse osebe, ki so v okolju uporabnika Makatona, vendar se ga prilagaja glede na posameznika – z odstranitvijo zanj nepomembnih elementov in poudarjanjem pomembnih besed (Grove in Walker, 1990). Raba osnovnega besedišča, skupnega vsem, ki poučujejo otroka, pomaga pri vzpostavitvi doslednosti preko različnih okolij (na primer, če otrok ali zaposleni menja šolo oziroma institucijo, še vedno ostaja kontinuiteta uporabe). Prav tako je lahko to besedišče uporabljeno kot osnova, na podlagi katere določimo, kateri pojmi so dostopni osebam in kateri jim manjkajo (Walker, 1987). Osnovno besedišče je izhodišče pri poučevanju Makatona. Vsi udeleženci usposabljanj za Makaton se učijo znakov in simbolov osnovnega besedišča (The Makaton Charity, 2020).
Sodobna različica ima v osnovnem besedišču 450 besed, v dodatni odprti stopnji besedišča pa več kot 11 000 besed10. Še vedno je aktualna različica iz leta 1996 (The Makaton Charity, 2011a).
10 Po sklopih urejeni seznami celotnega besedišča Makaton so v angleškem jeziku dostopni na spletni strani The Makaton Charity (2020) na povezavi: https://makaton.assetbank-server.com/assetbank-makaton/action/browseItems?categoryId=3534&categoryTypeId=2&cachedCriteria=1
25 3.1 NAČELA ZA IZBOR BESEDIŠČA
Pri izboru besedišča je treba upoštevati naslednja načela (Grove in Walker, 1990):
1. Funkcionalnost besedišča
Primarni kriterij za izbor besedišča je funkcionalnost besed. Besedišče temelji na praktični uporabi in je bilo izpeljano iz opazovanja ter pogovora o interakcijah med uporabniki z MDR ter skrbniki.
2. Razvojni vidik
Zaporedje pri učenju predlogov, zaimkov in vprašalnic temelji na razumevanju razvojnega zaporedja v razvoju jezika nevrotipičnih otrok.
3. Semantični odnosi a. Ponovitve
Težava se pojavi pri besedi 'še', saj osebe z MDR to povezujejo z označevanjem želenih predmetov in so pogosto nezmožni generalizacije. Tako jih na začetku učimo, da ponovijo zahtevo, preden se naučijo izražati ponovitve, kot so 'še', 'še enkrat', 'ponovno'.
b. Nasprotja
Nasprotja (npr. 'hladno' – 'vroče', 'majhno' – 'veliko', 'čisto' – 'umazano') učimo hkrati, saj se v vsakodnevnih situacijah pogosto pojavljajo skupaj.
c. Zaimki
Zaimka 'jaz' in 'ti' sta zaradi funkcionalne pomembnosti kazanja na osebo in zaradi določanja konteksta vključena v prvo stopnjo.
d. Pritrditve in negiranja
'Da' in 'ne' sta zaradi vsakodnevne uporabe vključena v prvo stopnjo. Besedo 'da' lahko nadomestimo tudi s kimanjem, za besedo 'ne' pa je priporočljivo, da jo pokažemo s kretnjo, saj jo kasneje lahko združimo tudi z drugimi kretnjami, ko želimo kaj zanikati.
e. Notranja stanja - občutki, čustva
Besede, ki označujejo dejanja ali funkcije, so pred pojmi za čustva. Na primer 'ljubezen' najprej prikazujemo kot 'objem' in 'poljub', šele kasneje vpeljemo kretnjo za 'ljubezen'.
4. Dejavniki v komunikaciji
Prva stopnja besedišča Makatona vključuje tudi besede, ki jih komunikacijski partner uporablja z uporabnikom z jezikovnimi težavami za naravno izmenjevanje v komunikaciji. Na primer:
'priti', 'iti', 'tukaj', 'tam', 'daj mi', 'poglej', 'kje', 'kaj'. Sprva teh besed učenca ne učimo neposredno, temveč njihova vključenost v ta nivo pomeni, da imajo učenci dostop do jezikovne kontrole dejanj drugih in imajo možnost upravljanja z okoljem.
5. Značilnosti načina/kanala komunikacije in izbira besedišča a. Ikoničnost znakov
Ikoničnost znakov ima relativno majhen vpliv. Študije kažejo, da so besede, kot so 'piškot', 'mama', 'stranišče' in 'sladkarije' ne-ikonične, a so zaradi svoje motivacijske moči med prvimi naučenimi ter generaliziranimi. Ikoničnost tako ni osnova za leksični izbor znakov znotraj Makatona, so pa ikonične značilnosti znakov koristne pri učenju pomena in pri povezavi med kretnjo in dejanjem (npr. oblikovanje rok okoli predmeta).
26 b. Motorična kompleksnost
Motorična kompleksnost ima relativno vlogo in je glede funkcionalnosti ovira, če sta prizadeta priklic in razumevanje osebe. Oseba lahko uspešno komunicira s pomočjo kretenj, tudi če nima natančne motorične kontrole. Tu so vzporednice z učenjem govora. Učitelji in starši ne izbirajo besed glede na to, kako lahke so za izgovarjavo. V primeru, da ima otrok fonološke težave, ki vplivajo na izgovarjanje, se uporabi različne programe za izboljševanje razumljivosti. Enako je tudi pri kretnjah.
4 STOPNJE BESEDIŠČA MAKATONA
Besedišče Makatona zajema osnovno besedišče – 450 besed, razdeljenih v 8 stopenj, ter dodatno odprto stopnjo (angl. resource vocabulary), ki omogoča širjenje besedišča, ko oseba napreduje. Kompleksnost kretenj s stopnjami narašča. Besedišče z zgodnjih stopenj sledi naravnemu jezikovnemu razvoju otrok (Birkett, 1984) ter vsebuje pojme, ki se nanašajo na poimenovanje konkretnih stvari (oseb, predmetov, pojmov) (Birkett, 1984; Byler, 1985).
Poučevanje besedišča se pri vseh osebah začne s prvo stopnjo (Walker in Armfield 1981;
Walker, 1987), in šele ko jo posameznik osvoji, napreduje na naslednjo. Za osebo z jezikovnimi primanjkljaji (in njegove komunikacijske partnerje) se določi komunikacijske prioritete (Walker in Armfield 1981), izbere se torej pomembno besedišče z vsake stopnje in izpusti pojme, ki za posameznika niso relevantni. Če je smiselno in potrebno, vpeljemo ključne pojme z dodatne stopnje (Walker, 1987). Posamezniki z višjimi sposobnostmi lahko sistematično napredujejo skozi vse stopnje (Birkett, 1984).
Besedišče Makatona se deli na naslednje stopnje (Walker, b.d.):
1. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 1 – 1,5 let);
Prva stopnja besedišča Makatona predstavlja kategorije za opis članov družine, hišnih predmetov in aktivnosti, ki se nanašajo na hranjenje in pitje (Birkett, 1984; Byler, 1985). Na tej stopnji so mogoča enostavna navodila, na primer: »pridi in se usedi«, »dobro jutro, kako si«,
»daj mi pijačo, prosim«.
Tabela 2: Vsi pojmi s 1. stopnje besedišča Makatona
mama voda dom spati umiti v redu
oče postelja avto piti umivati slabo/poreden
brat stol avtobus jesti kopati se ja
sestra miza jaz gledati tuširati se ne
pijača umivalnik kje? videti iti prosim
piškot kopalna kad kaj? stati priti hvala
večerja tuš tukaj vstati dati živijo
hrana hiša tam sedeti še dobro jutro
sesti dobro nasvidenje
(Prirejeno po The Makaton Charity, 2014a).
2. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 2 – 2,5 let);
Nudi dodatno osnovno besedišče, da obogati besedišče prve stopnje.
primeri: kruh, mleko, nož, krožnik, kozarec, telefon, pes, mačka, vroče, hladno, umazano, čisto,
…
27
3. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 3 leta);
primeri: imeti, teči, hoditi, skakati, plezati, moj, tvoj, velik, majhen, gor, dol, oprosti, zdaj, … 4. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 3,5 let);
primeri: učitelj, prijatelj, ime, šola, zunaj, voda, papir, svinčnik, delati, kuhati, igrati se, učiti, brati, pisati, barvati, misliti, mi, oni, vi, v, na, pod, …
5. in 6. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 4 – 4,5 let);
Med tretjo in šesto stopnjo se besedišče strukturirano širi ter se postopno uvaja jezikovne pojme, skladne z običajnim jezikovnim razvojem.
primeri: zdravnik, trgovina, denar, čas, nositi, pomoč, želeti si, imeti rad, ustaviti se, hitro, počasi, vesel, žalosten, poslušati, govoriti, vprašati, prinesti, naš, njihov, kdo, kateri, …
7. in 8. stopnja;
Sta nekako drugačni in nudita kompleksne jezikovne pojme ter besedišče, ki je potrebno za razširjanje prejšnjih stopenj, kolikor je sposobnost učenca dovolj visoka, da jih lahko razume.
primeri: števila 1 –10, kako, koliko, nekaj, veliko, danes, jutri, včeraj, noč, dan, kdaj, vedno, ponovno, sonce, dež, izbrati, razumeti, rojstni dan, glasba, prvi, zadnji, zakaj, zato, lačen,…
Dodatna odprta stopnja oziroma t. i. 'resource' besedišče;
Znaki, potrebni v specifičnem okolju, kolikor so ključni in potrebni. Pomembno je, da je velikost dodatne stopnje majhna, nekje med 30 in 40 znakov. Dodatno besedišče lahko če je potrebno vključimo v osnovno besedišče, vendar moramo biti zelo previdni, da pravilno ocenimo jezikovni nivo teh znakov. Naprednih jezikovnih konceptov ne moremo vpeljati, dokler oseba ne doseže določene stopnje jezika.
M. Walker (v Walker, 1987 in Walker, b.d.) kot glavne značilnosti stopenjskega modela besedišča Makatona izpostavi naslednje točke:
1. Besedišče razširjamo postopno. Nekateri pojmi so potrebni prej kot drugi in se pojavljajo pogosteje. Prva faza je vezana samo na osnovne potrebe in vzpostavljanje interakcij. Šele ko otrok pridobi kompetence in samozavest, se njegove izkušnje razširijo in obseg besedišča poveča.
2. Vsebinsko povezane besede so na vsaki stopnji razporejene tako, da omogočajo individualno rabo elementov najprej kot posameznih pojmov za komuniciranje, nato jih lahko združimo v kratke povedi. Struktura povedi je mogoča takoj od začetka, od prve stopnje dalje. To spodbuja sočasni razvoj komunikacijskih veščin in ne le širjenje besednjaka.
3. V zgodnjih fazah Makatona se uporablja enak princip, kot je prisoten v procesu razvoja jezika pri nevrotipičnih otrocih. Pomembno je, da vsaka stopnja vsebuje tudi pojme, uporabne za komunikacijske partnerje, na primer pojme za usmerjanje otrokovega vedenja, kot so: 'glej', 'pridi', 'pojdi', 'tukaj', 'tam', 'dobro', 'slabo', 'ne', 'kaj', 'kje' idr.
4. Postopno prehajanje skozi stopnje daje učitelju/terapevtu/staršu še dodatno prednost pri omejevanju količine obdelave informacij in zmanjša verjetnost preobremenjenosti.
Spodbuja poučevanje preko ponavljanja majhnih, že znanih delov besedišča.
5. Učenje zaporedja besedišča v stopnjah omogoča osebi, ki poučuje, vpogled v otrokov trenutni nivo razumevanja. Komunikacijskim partnerjem otroka pomaga pri prilagajanju njihovega nivoja komunikacije na nivo razumevanja otroka (pokazatelj tega je otrokov dosežek na nivojih besedišča).
28
5 UPORABNIKI JEZIKOVNEGA PROGRAMA MAKATON
Jezikovni program Makaton je fleksibilen in ga lahko prilagodimo za katero koli starost ter sposobnost posameznika. Uporaben je tako pri dojenčkih in malčkih, ki še ne govorijo, kot tudi pri otrocih ter odraslih, ki potrebujejo podporo pri sporazumevanju (The Makaton Charity, 2018) ter njihovih komunikacijskih partnerjih (starših, sorodnikih, prijateljih ...). Uporabljajo ga strokovnjaki za podporo razvoja govora pri otrocih z omejenimi ali razvijajočimi se komunikacijskimi sposobnostmi ter pedagogi za prevajanje informacij, ki pripomorejo k boljši dostopnosti uporabnikov (Sheehy in Duffy, 2009). V Veliki Britaniji znake in simbole Makatona uporablja več kot milijon ljudi (The Makaton Charity, 2018).
Makaton je namenjen otrokom in odraslim s težavami pri (The Makaton Charity, 2011a; The Makaton Charity, 2014b; The Makaton Charity 2015):
- razumevanju govora, - učenju branja in pisanja, - razumevanju slovnice, - razvoju govora,
- razumljivosti, razločnosti govora, - izražanju potreb, počutja, želja, misli,
- učenju drugega jezika, različnega od maternega,
- komunikaciji zaradi potreb, povezanih z MDR, MAS ali drugimi primanjkljaji oziroma stanji.
Kriteriji za izbiro uporabnikov jezikovnega programa Makaton, so načrtno široki in ne vključujejo predpogojev, kot so starost, kognitivni nivo, nivo pozornosti, stopnja socialne vključenosti itd. (Walker in Ferris-Taylor, 1991). Walkerjeva priporoča poskusno obdobje, kjer premišljeno izberemo besedišče in strukturirano poučujemo posameznika, pri tem pa opazujemo ter beležimo učinek. Nato ocenimo, ali je program Makaton, za posameznika ustrezen (prav tam). Razlogi za izbiro jezikovnega programa Makaton za posameznika morajo biti določeni. Uporabimo ga lahko zaradi enega izmed spodaj naštetih razlogov ali kombinacije teh (Walker in Ferris-Taylor, 1991):
1. pomoč pri razumevanju (boljše razumevanje verbalne informacije zaradi ikonične narave kretenj ter trajne in konkretne narave simbolov);
2. pripomoček pri razvoju ekspresivnih veščin (učenje kretenj lahko napreduje v učenje besed, simbolna uporaba pa lahko pomaga pri razvoju sintakse);
3. podpora pri nerazumljivem ali slabo artikuliranem govoru (lahko zmanjša frustracije zaradi nerazumljenega govora);
4. osnova komunikacije za osebe, katerim je zaradi vrste oviranosti govor prezahteven;
5. vizualna podpora govoru, koristna pri dajanju navodil in podpori pri splošnem usmerjanju osebe;
6. začasni pripomoček pri komunikaciji za tiste, ki imajo začasne težave (na primer nezmožnost govora zaradi dihalne stome);
7. pripomoček za učenje predbralnih in bralnih veščin;
8. sredstvo za podporo pri razvoju jezika pri dojenčkih in malčkih, ki imajo prepoznavna stanja, povezana z govorno-jezikovnimi primanjkljaji (na primer otroci z Downovim sindromom).
29
Osebe, primerne za jezikovni program Makaton, izbere strokovnjak, ki je znanje o programu
Osebe, primerne za jezikovni program Makaton, izbere strokovnjak, ki je znanje o programu