Primer logične strukture kretenj - ANALIZA BRITANSKEGA JEZIKOVNEGA PROGRAMA NADOMESTNE IN DOPO

- Je logični znakovni sistem; v procesu učenja enostavno prepoznamo njegovo logično strukturo.

Slika 3: Primer logične strukture kretenj (Prirejeno po Walker, b.d.).

- Naravni občutek za znakovni jezik, ki je širše razumljiv, se razvije relativno hitro. Ta naravni občutek pripomore, da smo pri govoru bolj natančni. Posebno pri komunikaciji z osebami z MDR se je navadno težko izogniti nejasnosti pri govoru (prav tam).

Kretnje, ki spremljajo govor

Kretnje, ki spremljajo glasovni govor, so počasnejše kot znakovni jezik in običajni govor ter so 'umetni jezik' (Jurišić, 2014a). Sledijo zaporedju glasovnega jezika in podpirajo komunikacijo otrok s PP. Znaki vizualno prikažejo poenostavljeno strukturo govorjenega jezika. Tako naredimo jezik viden in s tem olajšamo sporazumevanje. Izboljšajo razumevanje otrok ter so še posebej učinkovite pri predverbalnem spodbujanju ter za podporo pri učenju jezika (Wilken, 2012). Študije kažejo, da ni razlik v razumevanju, če kretnje uporabljamo za vse besede v povedi ali samo za ključne (Kiernan, 1983 in Kohlet, 1979 v Bednarski, 2016), ter da ni potrebe

po jezikovnih podrobnostih, saj jih prepoznamo skozi kontekst. To je ena od prednosti za osebe z MDR, saj so za njih podrobnosti pogosto manj pomembne (Birkett, 1984).

Za predverbalno spodbujanje razumevanja je nujno oblikovanje komunikacijskih izkušenj v konkretnih situacijah (otrokovo dejavnost pospremimo s preprostimi besedami). S pogledom ali kretnjo usmerimo pozornost otroka na posamezne predmete. Tudi otroka spodbujamo, da na vprašanja odgovarja s kretnjami. Kretnje lahko vadimo pri vsakodnevnih opravilih ter za izpolnjevanje preprostih dejavnosti (pozovemo otroka, da prinese predmete, išče osebe, pokaže dele telesa, oblačila, itd.). Učenje novih kretenj je bolj uspešno ob naravnih okoliščinah kot ob slikah. Ko otrok pokaže na predmet, ki ga želi, sprva počasi izgovorimo besedo in posredujemo kretnjo; otroka lahko pri posnemanju podpremo tudi z vodenjem roke. S sistematičnimi vajami gradimo večbesedne stavke. V konkretnih igralnih situacijah (igranje s predmeti, slikami, slikovne zgodbe, sestavljanke, spominske kartice, izštevanke, kombinacija grafičnih simbolov in besed, uganke itd.) lahko s primernim strukturiranjem spodbujamo tudi sintakso ter gramatiko (prav tam).

Primeri znakovnih sistemov NDK

Dva primera znakovnih sistemov, ki se uporabljata v Sloveniji, sta:

S kretnjami podprta komunikacija (KPK) – nemška metoda, ki jo je razvila Etta Wilken in je namenjena predvsem otrokom z Downovim sindromom. Namen te metode je olajšati komunikacijo z otroki, ki še ne govorijo, in sicer z uporabo kretenj in sočasnim govorom, ter nuditi pomembno izhodišče, ki podpira učenje jezika. Vloga kretenj v sistemu KPK je podpirati komunikacijo, dokler otrok ne zmore zadovoljivo govoriti. Veliko kretenj v sistemu KPK predstavlja širše pojme, in mnoge samostalnike ter glagole kažemo z enakimi kretnjami (npr.

'nož – rezati' ter 'postelja – utrujen'). Govor, ki spremlja kretnjo, omogoča ustrezno razločevanje med njimi (Wilken, 2012).

Znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki – metoda, pri kateri uporabljajo pristop ključnih besed v znakih. Za znakovno sporazumevanje z otrokom uporabljajo kretnje za 100 najpogostejših besed iz vsakodnevnega življenja otroka, ki se nanašajo na oblačenje, higieno, prehranjevanje, pomembne osebe, igro in čustva (Gilbert in Polak Williams v Domicelj idr., 2012). Dokazano je, da kretnje spodbujajo kognitivne zmožnosti otrok ter njihovo pozornost, intelektualne sposobnosti, zaznavanje in obdelovanje informacij. Ker so otroci pri komunikaciji uspešnejši, pa znakovno izražanje posledično vodi do višje samozavesti, čustvene stabilnosti, boljših socialnih veščin, hitrejšega razvoja govora ter jezikovne ustvarjalnosti. Omogoča, da otroci izrazijo svoje potrebe in misli (Domicelj idr., 2012).

Znakovno sporazumevanje lahko povežemo s specialno pedagoškimi načeli, saj ima veliko oseb s PP težave z govorom in jezikom, socializacijo, čustvovanjem ter izražanjem potreb. Tako ga lahko uporabljamo za različne skupine oseb s PP (na primer osebe z MAS, Downovim sindromom, hiperaktivnostjo, govorno-jezikovnimi motnjami, učnimi težavami, disleksijo, gluho-slepoto in drugimi) (prav tam).

Nekaj primerov znakovnih sistemov NDK, ki se uporabljajo v Veliki Britaniji (Communication Matters, 2019):

Makaton – znake uporablja počasneje in bolj poudarjeno kot znakovni jezik, pri tem pa upošteva dejavnike znakovnega jezika s pomensko funkcijo, kot so (Birkett, 1984):

- smer giba (npr. »poglej mene« – prst proti sebi, »poglej sebe« – prst proti osebi);

- uporaba enakega znaka za več pomensko sorodnih stvari (npr. 'kozarec – piti', 'učitelj – učiti'), pomen se razbere iz konteksta, v katerem je uporabljen znak;

- organizacija v prostoru in času (Makaton uporablja razširjeni prostor, da poudari pomen);

- mimika in drža telesa (primer: če kažemo znak za veselje, se zraven nasmehnemo in imamo pokončno držo, za znak žalosten pa nasprotno).

Pri podpiranju sporazumevanja z znaki Makatona pa nasprotno ne prikazujemo s kretnjami vseh besed, temveč le ključne pojme, ki jih spremljamo s pravilnim gramatičnim govorom (Walker, 1987; Birkett, 1984). Velika večina semantično povezanih besed, natančneje 45 znakov, je prikazanih z enako kretnjo, njihov pomen pa je odvisen od konteksta (na primer: kozarec, pijača, piti)⁶ (Walker, b.d.). To naredi Makaton dostopnejši za učenje (Birkett, 1984; Byler, 1985).

Znakovni govor Paget Gorman (angl. Paget Gorman Signed Speech, kratica PGSS) je namenjen gluhim otrokom ali otrokom s specifičnimi jezikovnimi težavami. Uporabljajo ga hkrati z govorjeno angleščino. Z znakom v enakem zaporedju ponazorijo vsak del govorjene komunikacije.

Metoda Signalong pomaga otrokom in odraslim s primanjkljaji na področju učenja ali osebam z MAS. Kretnje se uporabljajo sočasno z govorjeno angleščino. Znaki temeljijo na britanskem znakovnem jeziku. Od Makatona se razlikuje predvsem v metodah poučevanja.

Znaki Amer-Ind temeljijo na kretnjah, ki jih ameriški staroselci uporabljajo za komunikacijo z drugimi plemeni. Z znaki prikažejo ključne besede, pri tem ne sledijo zaporedju katerega koli govorjenega jezika.

Ročno črkovanje – z oblikovanjem roke ponazorimo črke (prav tam).

2.3.2 PODPRTA KOMUNIKACIJA (S PRIPOMOČKI)

Podprta komunikacija uporablja različne naprave in pripomočke, kot so: slike, simboli, otipljivi predmeti, komunikacijske table (z abecedo, besedami,), knjige, pisava, sintetizatorji govora oziroma komunikatorji, ki oddajajo glas, računalniki, zvočne naprave ipd. (Sigafoos, Schlosser in Sutherland, 2010; The Communication Trust, 2013; Wilken, 2012; The Makaton Charity, 2011b).

Med enostavnimi pripomočki se najpogosteje uporabljajo grafične komunikacijske predloge in knjige oziroma mape z laminiranimi slikovnimi simboli. Slikovni simboli in besede so lahko organizirani znotraj določenega okvirja ali pa so nameščeni na podlago tako, da omogočajo rokovanje (Gabz, 2014 v Marot in Prljepan, 2019).

6 Podobne vzorce izbora besedišča lahko opazimo tudi pri sistemu KPK (S kretnjami podprta komunikacija) in Znakovnem sporazumevanju z dojenčki in malčki (projekt Tiny Signers). Besed, ki so skupne vsem trem sistemom, je 54; Makatonu in KPK je skupnih 62 besed; Makatonu in Tiny Signers pa 28 besed. Dve enaki besedi se pojavita v KPK in Tiny Signers, ne pa tudi v Makatonu (glej Prilogo 1: Seznam skupnega besedišča). Besedišči KPK in Tiny Signers vsebujeta vsaka po 100 besed (Domicelj idr., 2012; The Makaton Charity 2011a; Wilken, 2012).

16 2.3.2.1 SIMBOLI IN SIMBOLNI SISTEMI

Simboli so lahko koristni tako pri razvijanju pismenih veščin kot tudi pri podpori osebam z omejenimi govornimi veščinami ali brez razvitih veščin in tistimi, ki ne morejo ali ne želijo uporabljati kretenj (Powell, 1999; The Makaton Charity, 2011a; The Makaton Charity, 2015).

Pomenijo osnovo za učenje strukture jezika in bralnih veščin (Grove in Walker, 1990), saj nudijo konkretne, oprijemljive enote jezika, ki jih lahko uporabi učitelj ali uporabnik (oseba s PP), da ponazori elemente jezika (Walker, 1987). Omogočajo dalj časa trajajoče informacije, ki so dosledne v medsebojni podobnosti (prav tam). Uporabniki oblikujejo sporočilo z neposrednim ali posrednim izbiranjem simbolov. Njihova prednost je, da so lahko prenosljivi, preprosti za uporabo in oblikovanje ter cenovno ugodni (Ganz, Simpson in Lund, 2012 v Marot in Prljepan, 2019). Razvitih je bilo kar nekaj simbolnih zbirk NDK, ki se uporabljajo v različnih državah.

Primeri simbolov in simbolnih/slikovnih sistemov NDK, ki se najpogosteje uporabljajo v Sloveniji (CIRIUS, b.d.; Vovk, Korošec, Ogrin, Debeljak in Groleger Sršen, 2013):

- Slikovni komunikacijski simboli (angl. Picture Communication Symbols, kratica PCS) so simboli, ki jih je v 80-ih razvilo ameriško podjetje Mayer-Johnson; namenjeni so podpiranju otrok ter odraslih pri razumevanju sveta, strukturiranju okolja, sporočanju misli ter učenju branja in pisanja (Tobii Dynavox, 2021). Vizualna podpora s simboli pomaga osebam pri sporazumevanju, vedenju in učenju. Zbirka obsega več kot 45 000 slikovnih simbolov. Uporablja se jih za označevanje predmetov, vizualne urnike oseb z MDR, oblikovanje komunikacijskih knjig ipd. Prilagojeni so uporabi v nizkotehnoloških in visokotehnoloških pripomočkih (komunikatorji, računalniški programi) (prav tam).

Slikovne komunikacijske simbole PCS se pogosto uporablja za komunikacijo z izmenjavo slik po metodi PECS⁷.

- Minspeak oziroma Minimum Effort Speech je slikovni sistem, ki označuje govor z minimalnim naporom (CIRIUS, b.d.).

- SymbolStix je simbolno komunikacijsko orodje, ki ima v zbirki več kot 40 000 simbolov;

ti se lahko uporabljajo interaktivno ali v natisnjeni obliki (N2Y, 2021). Simboli Stix se uporabljajo v računalniškem programu Tobii Communicator (CIRIUS, b.d.).

Primeri zbirk simbolov, ki se v NDK uporabljajo v Veliki Britaniji (Communication Matters, 2019):

- Slikovni komunikacijski simboli – PCS;

- Widgit – zbirka več kot 18 000 preprostih barvnih simbolov, ki se uporabljajo za podporo komunikaciji (komunikacijske knjige), označevanje predmetov, prostorov, vizualne urnike, učne materiale ipd. (Widgit, b.d.);

- SymbolStix;

- Simboli Bliss oziroma Blissymbolics (angl.) – vizualni jezik, ki uporablja več kot 5000 simbolov (Bliss-znakov in Bliss-besed). Je umetna pisava, ki omogoča oblikovanje novih Bliss-besed (Blissymbolics, b.d.).;

- Simboli Makaton.

7Sistem komunikacije z izmenjavo slik oziroma PECS (angl. Picture Exchange Communication System) je metoda namenjena otrokom z avtizmom ali drugimi komunikacijskimi težavami. Otroci se s pomočjo PECS-a naučijo pristopiti do komunikacijskega partnerja ter slikico ali simbol želenega predmeta zamenjati za konkreten predmet.

Učenje preko preproste izmenjave vodi v oblikovanje zahtevnejših povedi (Svetovalnica za avtizem, 2016).

17 Slika 4: Primeri simbolov iz različnih simbolnih zbirk.

(Prirejeno po Widgit, b.d., Blissymbolics, b.d. in Tobii Dynavox, 2021).

Simboli Makaton

Simboli Makaton so preprosti črno-beli grafični simboli, ki so jih razvili za dopolnitev komunikacije s kretnjami in govorom. Ponazarjajo pojme iz besedišča Makatona in so opremljeni z napisom. V zbirki simbolov Makaton je več kot 15 000 simbolov. Ključno je, da pri uporabi simbolov Makaton sledimo slovničnim pravilom od leve proti desni. Za določanje položaja uporabimo črto na dnu simbola. Pri prilagajanju ne uporabljamo ločil oziroma ničesar, kar bi uporabnik lahko zamenjal z delom simbola in mu pripisal pomen (The Makaton Charity, 2011b).

Pomembne lastnosti simbolov Makaton so (prav tam):

1. stalnost – so bolj trajni kot beseda ali kretnja,

2. konkretnost – nanašajo se na konkretne reference (npr. simbol za knjigo je videti kot knjiga),

3. možnost upravljanja – uporabnik lahko z njimi upravlja fizično (na karticah), v komunikacijski knjigi ali na elektronski napravi (npr. računalniku, komunikatorju ipd.).

Glede na vrsto in obliko so simboli Makaton (Grove in Walker, 1990) - piktografski (slikovni): predmeti, živali, osebe, prostori…

- relacijski (glede na prostor in čas); za označevanje položaja v prostoru in času ter gibanje: prej, potem, kasneje, v, na, ob, pred, hitro, počasi…

- povezani s kretnjami: oprosti, hvala, prosim, dobro, pojdi…

- abstraktni: pameten, nesramen, čisto, vedeti…

- svojilni (prikazani v krogu; npr. hiša v krogu predstavlja mojo hišo, torej dom; gospa v krogu označuje mamo, itd.): dom, mama, oče, brat, sestra…

- količinski (prikazani s trikotnikom): koliko, veliko, malo…

18 Slika 5: Prikaz simbolov Makaton

(Prirejeno po Grove in Walker, 1990 in The Makaton Charity, 2011b).

Sprva so simbole Makaton oblikovali kot dopolnilo za komunikacijo oseb z MDR in gibalno oviranostjo, kadar kretnje in govor niso zadostovali (Walker idr., 1985 v Grove in Walker, 1990). Kasneje so uporabo simbolov z osnovnim besediščem začeli uporabljati za vse osebe z govorno-jezikovnimi motnjami, ne glede na to, ali imajo pridruženo gibalno oviranost ali ne (Walker, 1987). Razvili so jih britanski strokovnjaki, ki so uporabljali besedišče Makatona skupaj z rebusi (Carpenter, 1987 in Walker idr., 1985). Pri tem so tesno sodelovali s strokovnjaki, ki so oblikovali britansko verzijo Rebusa (Jones, 1979, Van Oosterum in Devereux, 1985 v Grove in Walker, 1990) in so sočasno v britanskih šolah eksperimentirali z uporabo 'Peabody rebusov', da bi zagotovili kompatibilnost sistemov. Simboli Makaton so oblikovani podobno kot Rebusi, saj se delijo na piktografske, odnosne, abstraktne, strateške ali povezane s kretnjami (Carpenter, 1987 v Grove in Walker, 1990). Tako kot simboli Bliss uporabljajo logične načine za klasifikacijo simbolov, na primer; pojmi povezani s svojino so ponazorjeni v krogih, količinski pojmi pa v trikotniku. Večina simbolov je piktografskih in lahko prepoznavnih (neformalni testi prepoznavanja simbolov pri odraslih osebah brez motenj kažejo na 73 % prepoznavnost simbolov Makaton brez predhodnega učenja) (Grove in Walker, 1990). Pri oblikovanju so upoštevali naslednje kriterije: simboli morajo biti čim bolj piktografski (takšni, da ponazarjajo pomen), preprosti (narišemo jih lahko s prosto roko) ter oblikovani tako, da spodbujajo in podpirajo razvoj jezikovnih struktur (The Makaton Charity, 2011b).

Dobrodelna organizacija Makaton, kot glavne prednosti uporabe simbolov navaja naslednje značilnosti (prav tam):

- izboljšajo razumevanje,

- nudijo dodaten način izražanja,

- so motivacijski in zanimivi za uporabo, - vzdržujejo posameznikovo zanimanje,

- uporabljajo se lahko samostojno, neodvisno od drugih načinov ali skupaj z govorom in kretnjami,

- ponazarjajo, da je govor sestavljen iz zvokov in besed.

Simboli pomagajo pri razvijanju (pred)bralnih in (pred)pismenih veščin oseb z MDR (Carpenter in Henderson, 1986 v Walker, 1987) ter učenju jezikovnih struktur (The Makaton Charity, 2011b). Lahko jih uporabljamo pri različnih strategijah učenja.

Uporabni so pri (The Makaton Charity, 2011b; The Makaton Charity, 2011d) - prirejanju s predmeti, slikami, fotografijami, besedami, kretnjami, - grajenju povedi,

- uravnavanju vedenja,

- poimenovanju ali označevanju okolja (slik, predmetov, prostorov), - utrjevanju,

- prikazu zaporedja aktivnosti na urnikih, razporedih in načrtih, - naštevanju stvari na receptih in jedilnikih,

- izražanju potreb in misli na komunikacijskih tablah, tematskih tablah ali tablah izbora, - dajanju navodil,

- pisanju sporočil, pisem ipd.

Ostajajo tudi Makatonove zbirke besedišč za računalniško rabo. Vsebujejo vse simbole in znake, ki so grafično objavljeni v knjigah besedišč (knjige besedišč so lahko vezane na enega ali več tematskih sklopov). Vsaka zbirka vsebuje vse grafične simbole in kretnje, ki so vezani na določeno temo (vključno z množino, svojilnimi zaimki, glagoli v različnih časih, pridevniki ter prislovi). Lahko jih uporabljamo z različnimi komunikacijskimi programi ter računalniškimi

programi za pisanje simbolov (na primer Widgit Software – komunikacijsko programsko opremo Widgit, programi Symwriter, Inprint in drugimi).

Računalniški programi so uporabni za prevajanje sporočil (splošnih, javnih in zasebnih informacij, zgodb, pesmi, scenarijev, najemniških pogodb, navodil itd.) v znake in simbole (The Makaton Charity, 2011d).

Slika 6: Primer pisanja z Makatonovimi simboli in znaki v programu InPrint

»Moški – jé – pomarančo«

(Inclusive Teaching Matters, 2018).

Slika 7: Primer pisanja s simboli Makaton v programu Symwriter

»Rad grem v živalski vrt.«

(Inclusive Teaching Matters, 2018).

Digitalna raba simbolov omogoča učiteljem, staršem, skrbnikom ter drugim, da prilagodijo izbor simbolov glede na posameznikove interese in komunikacijske potrebe. Lahko jih kombiniramo s slikami kretenj. Kretnje se digitalno uporabljajo za pomoč pri pomnjenju (na novo naučenih, pozabljenih ali redko uporabljenih) znakov. Včasih si komunikacijski partnerji težko zapomnijo kretnje za vzpostavljanje ali spodbujanje interakcije (npr. »O čem

razmišljaš?«, »Kaj želiš početi?«). Podatkovna baza znakov Makaton posameznikom omogoča, da natisnejo zbirke kretenj za pogovorne fraze, ki spodbujajo komunikacijo, nudijo razlago in pomagajo vzdrževati komunikacijo. Namenjena je tudi osebam, ki imajo občasen, vendar pomemben socialni stik z uporabniki Makatona (prostovoljci, sorodniki, delavci v socialnih klubih idr.) in pogosto nimajo možnosti učenja kretenj, ki jih potrebujejo za komuniciranje z njimi. Za utrjevanje znakov lahko naredimo zbirke relevantnih kretenj. Včasih so informacije prevedene le v simbole, vendar jih posameznik ne razume dobro, zato je koristno, da so poleg simbolov tudi slike znakov (slikovni prikaz kretnje), ki komunikacijskim partnerjem s pomočjo kretenj pomagajo razložiti informacijo (The Makaton Charity, 2011d).

Eden izmed glavnih ciljev jezikovnega programa Makaton je izkoristiti vsako priložnost za stimuliranje interakcije med uporabniki Makatona, vrstniki in ostalimi. Za ta namen je mogoče uporabiti različne tipkovnice pojmov, ki so namenjene spodbujanju komunikacije v majhni skupini uporabnikov z enakimi pojmovnimi tipkovnicami (prav tam).

2.4 MAKATON KOT UPORABNA, UČINKOVITA IN ZANESLJIVA METODA NADOMESTNE IN DOPOLNILNE KOMUNIKACIJE Kaj deluje (angl. What works) je zbirka metod NDK, ki temeljijo na z dokazi podprtih raziskavah (t. i. evidence-based raziskave) in jo je oblikoval Komunikacijski sklad (angl. The Communication Trust)⁸ v sodelovanju z Raziskovalnim programom za boljšo komunikacijo (angl. Better Communication Research Programme, kratica BCRP) (The Communication Trust, 2020). Raziskovalni program za boljšo komunikacijo je 3-letni vladni program britanskega ministrstva za izobraževanje. V projektu so raziskovali nabor pristopov, ki se uporabljajo za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami ter težavami v komunikaciji (Department for Education, 2012). S pomočjo Komunikacijskega sklada so izvedli nacionalno raziskavo, ki je vključevala 536 logopedov iz Anglije. Z uporabo anketnih vprašalnikov so ugotovili, da logopedi skupno uporabljajo 38 različnih pristopov NDK, med njimi najpogosteje (65% logopedov) jezikovno shemo Derbyshire (angl. The Derbyshire Language Scheme).

Jezikovni program Makaton je na drugem mestu in ga uporablja 58 % logopedov vključenih v raziskavo, tretji je sistem komunikacije z izmenjavo slik – PECS. Zanimala jih je tudi pogostost uporabe posameznega pristopa. Makaton pogosto uporablja 35,1 % anketirancev, 23,5 % ga uporablja občasno (58 % skupaj), 11 % pa redko (Lindsay, Dockrell, Law in Roulstone, 2011).

Tabela 1: Pogostost uporabe pristopov jezikovnega spodbujanja, ki jih uporabljajo logopedi v Veliki Britaniji

Uporabljeni pristopi Uporabljeni redko %

Uporabljeni občasno %

Uporabljeni pogosto %

Združeno občasno in pogosto %

Derbyshire Language Sheme 9,3 27,4 37,9 65

Makaton 11,0 23,5 35,1 58

PECS 16,4 23,7 15,1 49

Prikaz treh najpogosteje uporabljenih pristopov jezikovnega spodbujanja (Prirejeno po Lindsay, Dockrell, Law in Roulstone, 2011).

8 Komunikacijski sklad je skupnost več kot 50 neprofitnih organizacij, ki podpirajo vse, ki sodelujejo z otroki in mladimi v Angliji pri podpori njihovega govora, jezika in komunikacije (The Communication Trust, 2020).

Raziskava je imela več faz. V drugi fazi so izvedli intervjuje, s katerimi so preučevali metode, pristope in aktivnosti, ki jih logopedi uporabljajo s specifičnimi starostnimi skupinami otrok in znotraj posameznih področij posebnih potreb. Raziskava je pokazala, da je Makaton najpogostejša metoda za otroke do dveh let in jo uporablja 82% logopedov, vključenih v raziskavo ter druga najpogosteje uporabljena metoda za otroke med 2. in 3. letom (75%

logopedov). Jezikovna shema Derbyshire in jezikovni program Makaton sta bila ves čas med prvimi petimi metodami za otroke do 7 let, ne pa pri starejših (Roulstone, Wren, Bakopoulou, Goodlad in Lindsay, 2012).

V poročilu o učinkovitosti pristopov jezikovnega spodbujanja za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami in težavami na področju komunikacije, kjer so merili znanstveno podprtost 57 metod NDK, so imele na tristopenjski lestvici (visok, zmeren, nizek nivo) dokazljivosti (angl. level of evidence) med vsemi metodami le tri visok nivo dokazljivosti. V skupini z zmernim nivojem (kamor spada tudi Makaton) je bilo 56% metod. Dokazljivost ostalih metod je bila nizka.

Zmerna zanesljivost vključuje randomizirane kontrolirane raziskave (angl. randomised controlled studies) ali kvazi eksperimentalne raziskave (angl. quasi-experimental studies) (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012b). Makaton spada po poročilu v srednjo stopnjo podprtosti z dokazi, saj raziskovalci pri merjenju pristopov za osebe z MDR redko uporabijo tradicionalne tehnike merjenja učinkovitosti. Pri tistih, kjer so jih, so rezultati nekonsistentni (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Na primer, študija simbolnih sistemov, ki so jih dali odraslim z MDR ni pokazala nobenih pravih prednosti Makatona pred ostalimi simbolnimi sistemi (Poncelas in Murphy, 2007 v Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Kljub temu ima Makaton visoko veljavnost, kar je razvidno iz njegove široke uporabe. Obstajajo številni opisi uporabe z različnimi skupinami oseb; Makaton tudi pogosto uporabljajo kot dopolnitev posameznim terapijam (Bickford-Smith, Wijayatilake in Woods, 2005, v Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Med dokazi za njegovo učinkovitost so primeri pozitivnih učinkov za osebe s težkimi in težjimi jezikovnimi primanjkljaji (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Ugotovili so tudi, da ima Makaton pozitiven učinek na razvoj receptivnega in ekspresivnega jezika pri osebah z MAS ter da spodbuja socialno vedenje (Lal, 2010).

Na strokovni ravni so izobraževanja za Makaton (delavnice za zaposlene, ki uporabljajo Makaton pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami) navedena kot z dokazi podprta praksa.

Kriteriji za oceno so bili: dobra teoretična podlaga, enostavnost sledenja, izvedljivost glede na finančne, materialne in časovne pogoje, ponovljivost, veljavnost, fleksibilnost, možnost formalnega ocenjevanja (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012b; The Makaton Charity, b.d.).

3 ZNAČILNOSTI BESEDIŠČA MAKATONA

Besedišče Makatona je oblikovano na specifičen način, tako da nudi osnovno sredstvo komunikacije, spodbuja ekspresivne jezikovne veščine in pripomore k razumevanju jezika preko vizualnega medija znakov ter logične strukture znakovnega jezika (Walker, b.d.).

Vsebuje širok nabor znakov, ki omogočajo konstrukcijo kompleksnih sporočil (Birkett, 1984).

Nudi besedišče primerljivo s tipičnim, postopnim razvojem jezika. Kompleksnost znakov narašča z ravnjo obvladovanja sistema in zgodnje stopnje so podobne usvajanju jezika pri otrocih z običajnim razvojem. Dokazi raziskav s področja razvoja otrok kažejo na ujemanja glede prvih besed nevrotipičnih otrok, ki so v procesu pridobivanja govorjenega jezika, besed, ki jih matere govorijo s svojimi dojenčki/malčki in besed, ki se pogosteje pojavljajo v

besediščih oseb z MDR (Byler, 1985). Študije, ki so raziskovale prvih 100 besed pri nevrotipičnih otrocih in jih primerjale z osnovnim besediščem Makatona (Gillham, 1979, Karlan in Lloyd, 1983, Beukelman, Yorkston, Poblete in Naranjo, 1984 v Walker, 1987), so zabeležile 70-80 % ujemanje. Dr. Richard Mein in Dr. Neil O'Connor (Mein in O'Connor, 1960 v Walker, b.d.) sta v 60-ih letih prejšnjega stoletja raziskovala obseg besedišča in razvoj jezika pri institucionaliziranih odraslih z MDR ter rezultate primerjala z nevrotipičnimi otroki, starimi 5 in 6 let. Ugotovila sta, da na splošno v obeh skupinah obstaja majhno besedišče, ki se

In document ANALIZA BRITANSKEGA JEZIKOVNEGA PROGRAMA NADOMESTNE IN DOPOLNILNE (Strani 29-0)