• Rezultati Niso Bili Najdeni

ZGODNJA OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU 37

I. TEORETIČNI DEL

8.1 ZGODNJA OBRAVNAVA OTROK Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU 37

Slovenija se je z Resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 obvezala k zgodnjemu prepoznavanju in zmanjšanju razvojih motenj ter k ustrezni obravnavi (Murgel, 2019). Leta 2017 so sprejeli Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP), ki je v uporabi od 01.01.2019 (Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, 2017). Zgodnja obravnava ni le urjenje spretnosti pri otroku, ampak je njen namen spodbujanje razvoja v obdobju, ki je ključno za razvoj govora in socialne kognicije, ter je usmerjena v načine otrokovega raziskovanja, zaznavanja in interakcij z okoljem (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).

Raziskave dosledno kažejo na izreden vpliv zgodnjega obdobja na kakovost otrokovega življenja. Otroci s PP potrebujejo mnogo spodbud, da bi lahko postopno nadomestili svoj

38

primanjkljaj (Murgel, 2019). Ker je zgodnje otroštvo za človekov razvoj najpomembnejše, mora biti temeljno načelo skrbi za otroke s PP čim zgodnejše odkrivanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči otroku ter njegovi družini (Kastelic in Lipec Stopar, 2013).

Zgodnje prepoznavanje rizičnih otrok, zagotavljanje največje koristi otroka, spodbujanje razvoja ter zmanjševanje možnosti za razvoj trajnih potreb so navedeni med cilji in načeli zgodnje obravnave v ZOPOPP. Za posameznega otroka skrbi multidisciplinarni tim strokovnjakov. Med naloge tima spada tudi preverjanje doseganja ciljev iz individualnega načrta pomoči ter informiranje o možnih oblikah pomoči in socialnih pravicah otrok s PP. V individualnem načrtu je zapisana ugotovitev o trenutnem razvoju otroka na področju socialnega, čustvenega in telesnega razvoja, razumevanja in sporazumevanja ter določitev pomoči (pogostost, intenzivnost, metode), ki so potrebne za zadovoljitev otrokovih posebnih potreb. Storitve zgodnje obravnave, ki se nanašajo na timsko usklajene storitve različnih strokovnjakov (logopedov, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov idr.), predvidevajo tudi pomoč pri sporazumevanju (Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, 2017).

Vsem osebam s PP je treba zagotoviti obravnavo z najučinkovitejšimi sodobnimi metodami ter pristopi, ki so strokovno argumentirani ter preverjeno učinkoviti. O uporabljenih pristopih in metodah je potrebno obvestiti tudi starše otrok s PP (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).

V Sloveniji NDK ni sistemsko vključena v izobraževalne ustanove za otroke z MDR in je pri vsakodnevnem poučevanju otrok prisotna le v določenih ustanovah glede na pripravljenost osebja in njihovo znanje (Jurišić, 2012). Da bi zmanjšali obremenjenost staršev pri poučevanju NDK v domačem okolju, je treba to organizirati v vrtcu in šoli (prav tam). Obstoječe pomoči v Sloveniji bi bilo potrebno združiti v enoten sistem, ki bi ga dopolnili z vsebinsko najpomembnejšimi dejavnostmi pri obravnavi najmlajših otrok (Murgel, 2019).

8.2 JEZIKOVNO SPODBUJANJE V PRILAGOJENIH PROGRAM ZA PREDŠOLSKE OTROKE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU

Po Kurikulumu za vrtce (1999) je jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju najpomembnejše obdobje za razvoj govora, saj se otroci v tem obdobju učijo izražanja čustev, misli, izkušenj in razumevanja sporočil drugih, razvoj jezika pa je vpleten v vsa področja dejavnosti.

Prilagojeni program za predšolske otroke (razvojni oddelek) je namenjen otrokom z zmernimi, težjimi in težkimi MDR in otrokom z dodatnimi motnjami, ki imajo najtežje oblike primanjkljajev oziroma motenj (gluhi in naglušni, slepi in slabovidni, gibalno ovirani, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami) ter za odpravljanje le-teh potrebujejo prilagojen program. V prilagojeni predšolski program so pogosto usmerjeni otroci s PP, ki imajo dve ali več motenj hkrati. Program izhaja iz Kurikuluma za vrtce ter pomeni praktično izpeljavo ciljev kurikula s specialno-pedagoškimi metodami in oblikami dela z upoštevanjem posebnih potreb otrok.

Strokovnim delavcem služi kot izhodišče za načrtovanje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Vključuje priporočila za posamezne skupine oseb s PP, vendar je zaradi specifičnih potreb vsakega posameznika potrebno hkrati upoštevati specialno pedagoške cilje ter priporočila za različne skupine oseb s PP (Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, 2006). Največjo skupino otrok s posebnimi potrebami predstavljajo otroci z MDR.

39

Predvsem otroci, ki imajo težje in težke MDR, imajo običajno pridružene dodatne motnje v razvoju in posebne potrebe, ki izhajajo iz njih. V primeru, da gre za dodatno motnjo, moramo upoštevati tudi specifične cilje, navedene za tisto skupino otrok. Tako so cilji za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami relevantni tudi za osebe z MDR, ki imajo tovrstne motnje. Med te cilje spadajo (Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, 2006, str.

34):

- razvijanje govorno jezikovne komunikacije,

- spoznavanje in usvajanje besed ter širjenje besedišča, - razvijanje govora in jezika kot sredstva za komunikacijo,

- ustvarjanje pogojev za uporabo jezika kot sredstva za razvijanje socialnih veščin.

Odpravljanje govorno-jezikovne motnje oziroma preprečevanje nastajanja dodatnih motenj dosežemo z vsakodnevno sistematično in intenzivno specialno pedagoško/logopedsko obravnavo v skupini, pri čemer upoštevamo specifične potrebe vsakega otroka. Ključne so vse dejavnosti z neposrednim vplivom na govor, pri čemer spodbujamo razvoj vseh elementov jezika (obliko, vsebino in uporabo v komunikaciji) (Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, 2006).

Otroci z MDR na govorno-jezikovnem področju zaostajajo za svojimi vrstniki, se govorno manj izražajo ter slabše razumejo povedano, zato mora odrasli predstavljati dober govorni model.

Nujno je, da v komunikaciji z otrokom vzpostavimo očesni kontakt, komuniciramo tako, da nas razume, ga spodbujamo pri govornem izražanju ter počakamo, da dokonča misel. V vsakdanjem govoru uporabljamo kratka, jasna navodila in vprašanja, ter preverjamo ali jih otrok razume.

Pri izvajanju dejavnosti vedno spremljamo z razlago, da bo otrok seznanjen s tem kar dela, ter ga spodbujamo, da tudi sam pove, kaj dela oziroma je/bo naredil. Pomembno je, da ima otrok z MDR, ki se teže govorno izraža, na voljo različne možnosti izražanja (Čas, Kastelic in Šter, 2003).

Zaradi upočasnjenega kognitivnega funkcioniranja in slabše zmožnosti posploševanja otrok z MDR moramo sprva vedno poučevati na konkretnem nivoju in šele nato s pomočjo slikovnih materialov. Vsebine teže razumejo, ker se težave pri njih pojavljajo tudi na področjih zaznavanja, občutenja, pomnjenja, pozornosti in oblikovanja predstav, zato moramo cilje razdeliti na manjše korake, pri poučevanju pa vključevati čim več čutov, kar izboljša razumevanje otrok (prav tam).

Cilji specialno pedagoških dejavnosti za otroke z zmernimi, težjimi in težkimi MDR se na področju komunikacije in socializacije nanašajo na razvijanje komunikacijskih spretnosti, spodbujanje učenja s posnemanjem in urjenjem ter vztrajno iskanje načina vzpostavitve besedne ali nebesedne komunikacije, ki je izrednega pomena za socializacijo otrok z MDR. Ker potrebujejo pri učenju in sporazumevanju več časa, specialno didaktična priporočila za to skupino oseb s PP predvidevajo več spodbujanja ter individualiziranih načinov spoznavanja, učenja in komunikacije (dovolj časa za razumevanje sporočil in odzivanje nanje) (Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, 2006).

Otrok z MDR je del celotnega kolektiva odraslih in otrok v vrtcu, zato je ključno, da je ustreznega odnosa v komunikaciji deležen tudi od drugih – otrok, staršev, vzgojiteljev in ostalega osebja, s katerim se srečuje dnevno (Čas, Kastelic in Šter, 2003).

Od uveljavitve ZOPOPP (2019) se otrok s posebnimi potrebami in otrok z rizičnimi dejavniki v predšolskem obdobju ne usmerja več, so pa deležni celostne zgodnje obravnave v okviru centrov za zgodnjo obravnavo (Zakon o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami, 2017).

40

8.3 JEZIKOVNO SPODBUJANJE V POSEBNEM PROGRAMU VZGOJE