(Prirejeno po The Makaton Charity, 2014b).
9 Nekaj pojmov osnovnega besedišča Makatona je v Prilogi 1. Pojmi s 1. stopnje besedišča so navedeni v Tabeli 2, na strani 26. Celoten seznam osnovnega besedišča Makatona je v angleškem jeziku dostopen na spletni strani The Makaton Charity (2020) na povezavi: https://makaton.assetbank-server.com/assetbank-makaton/action/viewAsset?id=4026&index=4&total=17&view=viewSearchItem.
24
Značilnosti osnovnega besedišča Makaton (The Makaton Charity, 2011a) so:
- je funkcionalen,
- omogoča vsakodnevno komunikacijo, - organiziran je v stopnje,
- lahko ga prilagajamo glede na osebne potrebe posameznika in tako omogočimo, da je zanj pomenljiv,
- je brez slovnice, prikazujemo ključne besede, - za nekatere države vsebuje alternativne kretnje.
Ker so osebe s težjimi in težkimi komunikacijskimi potrebami omejene v razvoju jezika in pridobivanju besedišča, je naloga terapevta ali učitelja, da določi, katere jezikovne pojme je potrebno učiti za čim bolj optimalno sporazumevanje, ter da razvija besedišče, ki je primerno za različne situacije (Walker in Armfield, 1981). Pomembna je majhna velikost besedišča, da zmanjšamo obremenitev spomina. Pri izboru znakov je treba upoštevati ekonomičnost in izbirati tiste, ki jih lahko uporabimo v različnih oblikah (na primer na prvi stopnji lahko besedi 'daj' in 'kje' uporabimo tudi v situacijah, kot so 'prinesi' ali 'poišči'; »poišči čevlje« oziroma »kje so čevlji«, »prinesi kozarec« oziroma »daj mi kozarec«) (Walker, 1978 v Birkett, 1984; Walker, b.d.).
Osebe z intelektualnimi primanjkljaji težko razlikujejo med zelo majhnimi razlikami v pomenu besed, na primer 'misliti', 'vedeti', 'pozabiti', 'spomniti', 'razumeti'. Tako izmed podobnih besed izberemo najpomembnejše (npr. 'misliti' in 'vedeti') ter ne zasedamo mesta drugim pomembnim besedam, ki se jih mora posameznik naučiti. Če se nam zdi, da neka beseda manjka, moramo poskusiti s kombinacijo znakov, saj naj bi ti zadoščali za komunikacijo na nivoju osebe z MDR (Walker, b.d.).
Koncept časa se v običajnem jezikovnem razvoju pojavi kasneje (samo tisti, ki so prišli do 7.
stopnje, ga običajno razumejo), zato se uporabljajo glagoli v sedanjiku. To je velika prednost za MDR, saj poenostavi znakovni jezik in zmanjša obremenitev spomina. Časovne pridevnike se lahko uporablja skupaj z glagoli, da nakažejo na sedanjost, prihodnost ali preteklost v zelo preprosti obliki - npr. »včeraj – jaz – sprehod«, »po večerji – jaz – sprehod« (prav tam).
Osnovno besedišče se poučuje vse osebe, ki so v okolju uporabnika Makatona, vendar se ga prilagaja glede na posameznika – z odstranitvijo zanj nepomembnih elementov in poudarjanjem pomembnih besed (Grove in Walker, 1990). Raba osnovnega besedišča, skupnega vsem, ki poučujejo otroka, pomaga pri vzpostavitvi doslednosti preko različnih okolij (na primer, če otrok ali zaposleni menja šolo oziroma institucijo, še vedno ostaja kontinuiteta uporabe). Prav tako je lahko to besedišče uporabljeno kot osnova, na podlagi katere določimo, kateri pojmi so dostopni osebam in kateri jim manjkajo (Walker, 1987). Osnovno besedišče je izhodišče pri poučevanju Makatona. Vsi udeleženci usposabljanj za Makaton se učijo znakov in simbolov osnovnega besedišča (The Makaton Charity, 2020).
Sodobna različica ima v osnovnem besedišču 450 besed, v dodatni odprti stopnji besedišča pa več kot 11 000 besed10. Še vedno je aktualna različica iz leta 1996 (The Makaton Charity, 2011a).
10 Po sklopih urejeni seznami celotnega besedišča Makaton so v angleškem jeziku dostopni na spletni strani The Makaton Charity (2020) na povezavi: https://makaton.assetbank-server.com/assetbank-makaton/action/browseItems?categoryId=3534&categoryTypeId=2&cachedCriteria=1
25 3.1 NAČELA ZA IZBOR BESEDIŠČA
Pri izboru besedišča je treba upoštevati naslednja načela (Grove in Walker, 1990):
1. Funkcionalnost besedišča
Primarni kriterij za izbor besedišča je funkcionalnost besed. Besedišče temelji na praktični uporabi in je bilo izpeljano iz opazovanja ter pogovora o interakcijah med uporabniki z MDR ter skrbniki.
2. Razvojni vidik
Zaporedje pri učenju predlogov, zaimkov in vprašalnic temelji na razumevanju razvojnega zaporedja v razvoju jezika nevrotipičnih otrok.
3. Semantični odnosi a. Ponovitve
Težava se pojavi pri besedi 'še', saj osebe z MDR to povezujejo z označevanjem želenih predmetov in so pogosto nezmožni generalizacije. Tako jih na začetku učimo, da ponovijo zahtevo, preden se naučijo izražati ponovitve, kot so 'še', 'še enkrat', 'ponovno'.
b. Nasprotja
Nasprotja (npr. 'hladno' – 'vroče', 'majhno' – 'veliko', 'čisto' – 'umazano') učimo hkrati, saj se v vsakodnevnih situacijah pogosto pojavljajo skupaj.
c. Zaimki
Zaimka 'jaz' in 'ti' sta zaradi funkcionalne pomembnosti kazanja na osebo in zaradi določanja konteksta vključena v prvo stopnjo.
d. Pritrditve in negiranja
'Da' in 'ne' sta zaradi vsakodnevne uporabe vključena v prvo stopnjo. Besedo 'da' lahko nadomestimo tudi s kimanjem, za besedo 'ne' pa je priporočljivo, da jo pokažemo s kretnjo, saj jo kasneje lahko združimo tudi z drugimi kretnjami, ko želimo kaj zanikati.
e. Notranja stanja - občutki, čustva
Besede, ki označujejo dejanja ali funkcije, so pred pojmi za čustva. Na primer 'ljubezen' najprej prikazujemo kot 'objem' in 'poljub', šele kasneje vpeljemo kretnjo za 'ljubezen'.
4. Dejavniki v komunikaciji
Prva stopnja besedišča Makatona vključuje tudi besede, ki jih komunikacijski partner uporablja z uporabnikom z jezikovnimi težavami za naravno izmenjevanje v komunikaciji. Na primer:
'priti', 'iti', 'tukaj', 'tam', 'daj mi', 'poglej', 'kje', 'kaj'. Sprva teh besed učenca ne učimo neposredno, temveč njihova vključenost v ta nivo pomeni, da imajo učenci dostop do jezikovne kontrole dejanj drugih in imajo možnost upravljanja z okoljem.
5. Značilnosti načina/kanala komunikacije in izbira besedišča a. Ikoničnost znakov
Ikoničnost znakov ima relativno majhen vpliv. Študije kažejo, da so besede, kot so 'piškot', 'mama', 'stranišče' in 'sladkarije' ne-ikonične, a so zaradi svoje motivacijske moči med prvimi naučenimi ter generaliziranimi. Ikoničnost tako ni osnova za leksični izbor znakov znotraj Makatona, so pa ikonične značilnosti znakov koristne pri učenju pomena in pri povezavi med kretnjo in dejanjem (npr. oblikovanje rok okoli predmeta).
26 b. Motorična kompleksnost
Motorična kompleksnost ima relativno vlogo in je glede funkcionalnosti ovira, če sta prizadeta priklic in razumevanje osebe. Oseba lahko uspešno komunicira s pomočjo kretenj, tudi če nima natančne motorične kontrole. Tu so vzporednice z učenjem govora. Učitelji in starši ne izbirajo besed glede na to, kako lahke so za izgovarjavo. V primeru, da ima otrok fonološke težave, ki vplivajo na izgovarjanje, se uporabi različne programe za izboljševanje razumljivosti. Enako je tudi pri kretnjah.
4 STOPNJE BESEDIŠČA MAKATONA
Besedišče Makatona zajema osnovno besedišče – 450 besed, razdeljenih v 8 stopenj, ter dodatno odprto stopnjo (angl. resource vocabulary), ki omogoča širjenje besedišča, ko oseba napreduje. Kompleksnost kretenj s stopnjami narašča. Besedišče z zgodnjih stopenj sledi naravnemu jezikovnemu razvoju otrok (Birkett, 1984) ter vsebuje pojme, ki se nanašajo na poimenovanje konkretnih stvari (oseb, predmetov, pojmov) (Birkett, 1984; Byler, 1985).
Poučevanje besedišča se pri vseh osebah začne s prvo stopnjo (Walker in Armfield 1981;
Walker, 1987), in šele ko jo posameznik osvoji, napreduje na naslednjo. Za osebo z jezikovnimi primanjkljaji (in njegove komunikacijske partnerje) se določi komunikacijske prioritete (Walker in Armfield 1981), izbere se torej pomembno besedišče z vsake stopnje in izpusti pojme, ki za posameznika niso relevantni. Če je smiselno in potrebno, vpeljemo ključne pojme z dodatne stopnje (Walker, 1987). Posamezniki z višjimi sposobnostmi lahko sistematično napredujejo skozi vse stopnje (Birkett, 1984).
Besedišče Makatona se deli na naslednje stopnje (Walker, b.d.):
1. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 1 – 1,5 let);
Prva stopnja besedišča Makatona predstavlja kategorije za opis članov družine, hišnih predmetov in aktivnosti, ki se nanašajo na hranjenje in pitje (Birkett, 1984; Byler, 1985). Na tej stopnji so mogoča enostavna navodila, na primer: »pridi in se usedi«, »dobro jutro, kako si«,
»daj mi pijačo, prosim«.
Tabela 2: Vsi pojmi s 1. stopnje besedišča Makatona
mama voda dom spati umiti v redu
oče postelja avto piti umivati slabo/poreden
brat stol avtobus jesti kopati se ja
sestra miza jaz gledati tuširati se ne
pijača umivalnik kje? videti iti prosim
piškot kopalna kad kaj? stati priti hvala
večerja tuš tukaj vstati dati živijo
hrana hiša tam sedeti še dobro jutro
sesti dobro nasvidenje
(Prirejeno po The Makaton Charity, 2014a).
2. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 2 – 2,5 let);
Nudi dodatno osnovno besedišče, da obogati besedišče prve stopnje.
primeri: kruh, mleko, nož, krožnik, kozarec, telefon, pes, mačka, vroče, hladno, umazano, čisto,
…
27
3. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 3 leta);
primeri: imeti, teči, hoditi, skakati, plezati, moj, tvoj, velik, majhen, gor, dol, oprosti, zdaj, … 4. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 3,5 let);
primeri: učitelj, prijatelj, ime, šola, zunaj, voda, papir, svinčnik, delati, kuhati, igrati se, učiti, brati, pisati, barvati, misliti, mi, oni, vi, v, na, pod, …
5. in 6. stopnja (razvojni nivo jezika: približno 4 – 4,5 let);
Med tretjo in šesto stopnjo se besedišče strukturirano širi ter se postopno uvaja jezikovne pojme, skladne z običajnim jezikovnim razvojem.
primeri: zdravnik, trgovina, denar, čas, nositi, pomoč, želeti si, imeti rad, ustaviti se, hitro, počasi, vesel, žalosten, poslušati, govoriti, vprašati, prinesti, naš, njihov, kdo, kateri, …
7. in 8. stopnja;
Sta nekako drugačni in nudita kompleksne jezikovne pojme ter besedišče, ki je potrebno za razširjanje prejšnjih stopenj, kolikor je sposobnost učenca dovolj visoka, da jih lahko razume.
primeri: števila 1 –10, kako, koliko, nekaj, veliko, danes, jutri, včeraj, noč, dan, kdaj, vedno, ponovno, sonce, dež, izbrati, razumeti, rojstni dan, glasba, prvi, zadnji, zakaj, zato, lačen,…
Dodatna odprta stopnja oziroma t. i. 'resource' besedišče;
Znaki, potrebni v specifičnem okolju, kolikor so ključni in potrebni. Pomembno je, da je velikost dodatne stopnje majhna, nekje med 30 in 40 znakov. Dodatno besedišče lahko če je potrebno vključimo v osnovno besedišče, vendar moramo biti zelo previdni, da pravilno ocenimo jezikovni nivo teh znakov. Naprednih jezikovnih konceptov ne moremo vpeljati, dokler oseba ne doseže določene stopnje jezika.
M. Walker (v Walker, 1987 in Walker, b.d.) kot glavne značilnosti stopenjskega modela besedišča Makatona izpostavi naslednje točke:
1. Besedišče razširjamo postopno. Nekateri pojmi so potrebni prej kot drugi in se pojavljajo pogosteje. Prva faza je vezana samo na osnovne potrebe in vzpostavljanje interakcij. Šele ko otrok pridobi kompetence in samozavest, se njegove izkušnje razširijo in obseg besedišča poveča.
2. Vsebinsko povezane besede so na vsaki stopnji razporejene tako, da omogočajo individualno rabo elementov najprej kot posameznih pojmov za komuniciranje, nato jih lahko združimo v kratke povedi. Struktura povedi je mogoča takoj od začetka, od prve stopnje dalje. To spodbuja sočasni razvoj komunikacijskih veščin in ne le širjenje besednjaka.
3. V zgodnjih fazah Makatona se uporablja enak princip, kot je prisoten v procesu razvoja jezika pri nevrotipičnih otrocih. Pomembno je, da vsaka stopnja vsebuje tudi pojme, uporabne za komunikacijske partnerje, na primer pojme za usmerjanje otrokovega vedenja, kot so: 'glej', 'pridi', 'pojdi', 'tukaj', 'tam', 'dobro', 'slabo', 'ne', 'kaj', 'kje' idr.
4. Postopno prehajanje skozi stopnje daje učitelju/terapevtu/staršu še dodatno prednost pri omejevanju količine obdelave informacij in zmanjša verjetnost preobremenjenosti.
Spodbuja poučevanje preko ponavljanja majhnih, že znanih delov besedišča.
5. Učenje zaporedja besedišča v stopnjah omogoča osebi, ki poučuje, vpogled v otrokov trenutni nivo razumevanja. Komunikacijskim partnerjem otroka pomaga pri prilagajanju njihovega nivoja komunikacije na nivo razumevanja otroka (pokazatelj tega je otrokov dosežek na nivojih besedišča).
28
5 UPORABNIKI JEZIKOVNEGA PROGRAMA MAKATON
Jezikovni program Makaton je fleksibilen in ga lahko prilagodimo za katero koli starost ter sposobnost posameznika. Uporaben je tako pri dojenčkih in malčkih, ki še ne govorijo, kot tudi pri otrocih ter odraslih, ki potrebujejo podporo pri sporazumevanju (The Makaton Charity, 2018) ter njihovih komunikacijskih partnerjih (starših, sorodnikih, prijateljih ...). Uporabljajo ga strokovnjaki za podporo razvoja govora pri otrocih z omejenimi ali razvijajočimi se komunikacijskimi sposobnostmi ter pedagogi za prevajanje informacij, ki pripomorejo k boljši dostopnosti uporabnikov (Sheehy in Duffy, 2009). V Veliki Britaniji znake in simbole Makatona uporablja več kot milijon ljudi (The Makaton Charity, 2018).
Makaton je namenjen otrokom in odraslim s težavami pri (The Makaton Charity, 2011a; The Makaton Charity, 2014b; The Makaton Charity 2015):
- razumevanju govora, - učenju branja in pisanja, - razumevanju slovnice, - razvoju govora,
- razumljivosti, razločnosti govora, - izražanju potreb, počutja, želja, misli,
- učenju drugega jezika, različnega od maternega,
- komunikaciji zaradi potreb, povezanih z MDR, MAS ali drugimi primanjkljaji oziroma stanji.
Kriteriji za izbiro uporabnikov jezikovnega programa Makaton, so načrtno široki in ne vključujejo predpogojev, kot so starost, kognitivni nivo, nivo pozornosti, stopnja socialne vključenosti itd. (Walker in Ferris-Taylor, 1991). Walkerjeva priporoča poskusno obdobje, kjer premišljeno izberemo besedišče in strukturirano poučujemo posameznika, pri tem pa opazujemo ter beležimo učinek. Nato ocenimo, ali je program Makaton, za posameznika ustrezen (prav tam). Razlogi za izbiro jezikovnega programa Makaton za posameznika morajo biti določeni. Uporabimo ga lahko zaradi enega izmed spodaj naštetih razlogov ali kombinacije teh (Walker in Ferris-Taylor, 1991):
1. pomoč pri razumevanju (boljše razumevanje verbalne informacije zaradi ikonične narave kretenj ter trajne in konkretne narave simbolov);
2. pripomoček pri razvoju ekspresivnih veščin (učenje kretenj lahko napreduje v učenje besed, simbolna uporaba pa lahko pomaga pri razvoju sintakse);
3. podpora pri nerazumljivem ali slabo artikuliranem govoru (lahko zmanjša frustracije zaradi nerazumljenega govora);
4. osnova komunikacije za osebe, katerim je zaradi vrste oviranosti govor prezahteven;
5. vizualna podpora govoru, koristna pri dajanju navodil in podpori pri splošnem usmerjanju osebe;
6. začasni pripomoček pri komunikaciji za tiste, ki imajo začasne težave (na primer nezmožnost govora zaradi dihalne stome);
7. pripomoček za učenje predbralnih in bralnih veščin;
8. sredstvo za podporo pri razvoju jezika pri dojenčkih in malčkih, ki imajo prepoznavna stanja, povezana z govorno-jezikovnimi primanjkljaji (na primer otroci z Downovim sindromom).
29
Osebe, primerne za jezikovni program Makaton, izbere strokovnjak, ki je znanje o programu pridobil preko delavnic in izobraževanj za Makaton11 (Walker in Ferris-Taylor, 1991). To je lahko logoped, pedagog, terapevt, psiholog ali kdo drug, zaposlen v šolstvu oziroma zdravstvu (Walker in Armfield, 1981). Odločitev mora sprejeti skupaj z družino posameznika in drugimi vpletenimi v njegovo skrb in izobraževanje. Ko vpeljemo Makaton, moramo beležiti otrokove reakcije ter njegove preference. Pomembno je, da so vpleteni tudi vrstniki. Če je mogoče, poskušamo dobiti oceno jezikovnih ter komunikacijskih zmožnosti osebe pri logopedu, saj s tem zagotovimo, da so prepoznane tudi dodatne komunikacijske nezmožnosti, na primer dispraksija, disfazija, izguba sluha in drugo. Ko se odločamo za uporabo jezikovnega programa Makaton, moramo upoštevati multimodalnost programa, ki omogoča možnost simultane uporabe kretenj, simbolov ter govora. Treba je upoštevati prednostni kanal posameznika ter način komunikacije, ki je zanj najustreznejši. Poučevanje mora biti strukturirano glede na posameznikove individualne potrebe. Dodatne nasvete nudijo lokalni predstavniki Makatona, t. i. tutorji Makatona (angl. Makaton Tutors) (Walker in Ferris-Taylor, 1991). Tutorji Makatona lahko postanejo osebe, ki so zaključila vsa izobraževanja Makatona ter imajo veliko izkušenj pri uporabi vseh stopenj besedišča Makatona (The Makaton Charity, 2020). izobraževanja Makatona so standardizirana v Veliki Britaniji, kar pomeni, da vsi udeleženci dobijo enaka znanja in raven usposobljenosti (The Makaton Charity, b.d.). Potekajo na štirih stopnjah – ko posameznik obišče vse delavnice z ene stopnje, lahko razširi in poglobi svoje znanje z udeležbo na delavnicah naslednje. Izobraževanja so namenjena tako staršem kot strokovnjakom (The Makaton Charity, 2020). Po zaključenih izobraževanjih se posameznik lahko udeleži usposabljanja za tutorja Makatona. To usposabljanje vsebuje poglobljeno znanje o jezikovnem programu Makaton, njegovi zasnovi ter vpeljavi pri osebah z različnimi primanjkljaji.
Udeleženci pridobijo znanje o jezikovnih strukturah, razvijejo prevajalske veščine, se naučijo tehnik naprednega izražanja z znaki in simboli ter izvedbe delavnic Makatona. Po usposabljanju je posameznik kvalificiran za izvedbo vseh standardiziranih delavnic Makatona in lahko izobražuje neodvisno od organizacije Makaton (prav tam).
5.1 SKUPINE OSEB, KI UPORABLJAJO JEZIKOVNI PROGRAM MAKATON 5.1.1 OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU
Skupina oseb z MDR informacije bolje procesira preko vizualno-kinestetične stimulacije kot preko avditivnega kanala. Ker procesiranje v možganih najbolj stimulira vid in gibanje, lahko simboli in kretnje koristijo kot pomoč pri razumevanju. Vizualna informacija je bolj konkretna, zato so kretnje in simboli dostopnejši (beseda zahteva več ponavljanja in procesiranja) (The Makaton Charity, 2011c).
Tudi za starše dojenčkov z razvojnimi zaostanki, kjer se lahko pojavijo jezikovne težave, je za spodbujanje komunikacije priporočena uporaba kretenj in govora s pojmi zgodnjih stopenj besedišča Makatona (Le Prevost, 1983, v Walker, 1987).
Osebe z zmernimi in težjimi MDR
Za osebe z zmernimi in težjimi MDR se kot primaren način vzpostavljanja komunikacije priporoča kombiniranje kretenj in govora (Henderson, 1986 in Carpenter, 1986 v Walker,
11 Več o strukturi izobraževanj Makatona je v prilogi 2 (glej Priloga 2: Izobraževanja in delavnice za Makaton).
30
1987). S kretnjami odstranimo pritisk, ki ga čutijo osebe, nezmožne verbalnega izražanja. Sprva se lahko izražajo le s pomočjo kretenj, nato preidejo na kombinacijo kretenj in govora, kasneje pa po možnosti uporabljajo samo govor (Walker in Ferris-Taylor, 1991). Dodatno lahko vključimo tudi simbole kot dopolnilen podporni način za razvoj veščin vizualne diskriminacije, predbralnih in bralnih spretnosti (Henderson, 1986 in Carpenter, 1986 v Walker, 1987).
Nekateri posamezniki se s pomočjo simbolov Makatona lahko naučijo brati (Walker in Ferris-Taylor, 1991).
Funkcionalna osnova (temeljno besedišče) zagotavlja, da jezikovni nivo otroka, ki ga oseba doseže, zajema ključne pojme. Običajno se osebe z zmernimi in težjimi MDR naučijo prvih treh stopenj dokaj hitro in enostavno, potem počasneje nadaljujejo do 3. in 4. stopnje ter se naučijo 5. in 6. stopnje pozneje, ko dozorijo (Walker in Ferris-Taylor, 1991).
Osebe s težkimi MDR
Makaton koristi tudi tistim posameznikom, ki uporabljajo le nekaj besed. Razumevanje oseb s težkimi MDR je zelo omejeno in Makaton lahko podpira razumevanje dnevnih aktivnosti ter utrjevanje vsakodnevnih veščin. Lahko pripomore k razvoju nekaterih osnovnih spretnosti ekspresivnega jezika. Prav tako je pomembno, da osebe razumejo namen izbiranja. Z Makatonom lahko spodbujamo uporabo kretenj s takojšnjim nagrajevanjem – z želenim predmetom. Osredotočiti se je treba na visoko motivacijske in ključne kretnje. Čeprav je napredek teh oseb zelo počasen, je velik uspeh že, če se oseba nauči le nekaj znakov Makatona (Walker in Ferris-Taylor, 1991).
5.1.2 OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU S PRIDRUŽENIMI MOTNJAMI
Poleg intelektualnih primanjkljajev se lahko pojavijo tudi druge pridružene težave (npr. gibalna oviranost, MAS, težave s sluhom, vidom), ki dodatno vplivajo na komunikacijske sposobnosti osebe (Walker in Ferris-Taylor, 1991).
Osebe z gibalno oviranostjo
Osebe z lažjo gibalno oviranostjo so lahko sposobne komunicirati s pomočjo kretenj dovolj razumljivo, da lahko razberemo pomen, za dodatno podporo pa so v veliko pomoč simboli Makaton. Skupine oseb z zmerno ali težjo gibalno oviranostjo imajo običajno pozitivne izkušnje s kombinacijo uporabe kretenj, govora ter simbolov. Običajno uporabljajo simbole kot primarni način komunikacije, kretnje in govor pa kot dodatno podporo (Walker, 1987; Walker in Ferris-Taylor, 1991).
Ključna je natančna ocena, da lahko določimo (Walker in Ferris-Taylor, 1991):
- optimalni način odzivanja (npr. s prstom, s premikom oči …),
- najbolj primeren način uporabe simbolov (npr. tabela, knjiga, računalnik …), - velikost in število simbolov.
Osebe z motnjami avtističnega spektra (MAS)
Posamezniki z MAS imajo ekspresivne jezikovne zmožnosti pogosto nad verbalnim razumevanjem in besede ponavljajo brez razumevanja pomena. Kretnje stimulirajo možgane in pomagajo pri razvijanju pomena/razumevanju (The Makaton Charity, 2011c). Prav tako se osebe z MAS bolje odzivajo na vizualne informacije; konkretnejša kot je vizualna informacija,
31
tem bolj pripore k razumevanju in izražanju. Uporaba kretenj in simbolov zmanjša težavna vedenja, ki preprečujejo razvoj učinkovite komunikacije, konsistentnost kretenj pa zmanjšuje tesnobnost (prav tam). Nekateri posamezniki z MAS dajejo prednost simbolom Makaton saj so bolj trajni, kot le govor ali kretnja, in šele kasneje napredujejo na kretnje in govor. Prav tako simboli ne vključujejo uporabe telesa druge osebe, kar nekaterim osebam z MAS olajša komunikacijo. Upoštevati je treba tudi preference posameznika (Walker, 1987; Walker in Ferris-Taylor, 1991).
Osebe z Downovim sindromom
Nižji mišični tonus in slabša koordinacija vplivata na dihanje ter govor oseb z Downovim sindromom. Ti posamezniki se v zgodnjem razvoju kretenj naučijo hitreje kot govorjenih besed (The Makaton Charity, 2011c). V primerjavi z nevrotipičnimi vrstniki so pri razumevanju verbalno podanih navodil manj uspešni, a imajo od njih boljše rezultate pri procesiranju vizualno podanih navodil (prav tam). Predvsem za starše dojenčkov z Downovim sindromom se za spodbujanje govorno-jezikovnega razvoja priporoča kretnje oziroma znake Makatona z zgodnjega besedišča (Le Prevost, 1983, v Walker, 1987).12
Gluhi in naglušni
Makaton je lahko uporabno orodje pri razumevanju verbalne informacije in je kot primarni kanal dvosmerne komunikacije primeren za osebe s hudimi okvarami sluha. Velika večina gluhih otrok (90%) se rodi slišečim staršem, zato prenos znakovnega jezika s starša na otroka ni nujno samodejen. Ker je Makaton relativno lahek in hiter za učenje, lahko služi kot izhodišče
Makaton je lahko uporabno orodje pri razumevanju verbalne informacije in je kot primarni kanal dvosmerne komunikacije primeren za osebe s hudimi okvarami sluha. Velika večina gluhih otrok (90%) se rodi slišečim staršem, zato prenos znakovnega jezika s starša na otroka ni nujno samodejen. Ker je Makaton relativno lahek in hiter za učenje, lahko služi kot izhodišče