»Rad grem v živalski vrt.«
(Inclusive Teaching Matters, 2018).
Digitalna raba simbolov omogoča učiteljem, staršem, skrbnikom ter drugim, da prilagodijo izbor simbolov glede na posameznikove interese in komunikacijske potrebe. Lahko jih kombiniramo s slikami kretenj. Kretnje se digitalno uporabljajo za pomoč pri pomnjenju (na novo naučenih, pozabljenih ali redko uporabljenih) znakov. Včasih si komunikacijski partnerji težko zapomnijo kretnje za vzpostavljanje ali spodbujanje interakcije (npr. »O čem
21
razmišljaš?«, »Kaj želiš početi?«). Podatkovna baza znakov Makaton posameznikom omogoča, da natisnejo zbirke kretenj za pogovorne fraze, ki spodbujajo komunikacijo, nudijo razlago in pomagajo vzdrževati komunikacijo. Namenjena je tudi osebam, ki imajo občasen, vendar pomemben socialni stik z uporabniki Makatona (prostovoljci, sorodniki, delavci v socialnih klubih idr.) in pogosto nimajo možnosti učenja kretenj, ki jih potrebujejo za komuniciranje z njimi. Za utrjevanje znakov lahko naredimo zbirke relevantnih kretenj. Včasih so informacije prevedene le v simbole, vendar jih posameznik ne razume dobro, zato je koristno, da so poleg simbolov tudi slike znakov (slikovni prikaz kretnje), ki komunikacijskim partnerjem s pomočjo kretenj pomagajo razložiti informacijo (The Makaton Charity, 2011d).
Eden izmed glavnih ciljev jezikovnega programa Makaton je izkoristiti vsako priložnost za stimuliranje interakcije med uporabniki Makatona, vrstniki in ostalimi. Za ta namen je mogoče uporabiti različne tipkovnice pojmov, ki so namenjene spodbujanju komunikacije v majhni skupini uporabnikov z enakimi pojmovnimi tipkovnicami (prav tam).
2.4 MAKATON KOT UPORABNA, UČINKOVITA IN ZANESLJIVA METODA NADOMESTNE IN DOPOLNILNE KOMUNIKACIJE Kaj deluje (angl. What works) je zbirka metod NDK, ki temeljijo na z dokazi podprtih raziskavah (t. i. evidence-based raziskave) in jo je oblikoval Komunikacijski sklad (angl. The Communication Trust)8 v sodelovanju z Raziskovalnim programom za boljšo komunikacijo (angl. Better Communication Research Programme, kratica BCRP) (The Communication Trust, 2020). Raziskovalni program za boljšo komunikacijo je 3-letni vladni program britanskega ministrstva za izobraževanje. V projektu so raziskovali nabor pristopov, ki se uporabljajo za otroke z govorno-jezikovnimi motnjami ter težavami v komunikaciji (Department for Education, 2012). S pomočjo Komunikacijskega sklada so izvedli nacionalno raziskavo, ki je vključevala 536 logopedov iz Anglije. Z uporabo anketnih vprašalnikov so ugotovili, da logopedi skupno uporabljajo 38 različnih pristopov NDK, med njimi najpogosteje (65% logopedov) jezikovno shemo Derbyshire (angl. The Derbyshire Language Scheme).
Jezikovni program Makaton je na drugem mestu in ga uporablja 58 % logopedov vključenih v raziskavo, tretji je sistem komunikacije z izmenjavo slik – PECS. Zanimala jih je tudi pogostost uporabe posameznega pristopa. Makaton pogosto uporablja 35,1 % anketirancev, 23,5 % ga uporablja občasno (58 % skupaj), 11 % pa redko (Lindsay, Dockrell, Law in Roulstone, 2011).
Tabela 1: Pogostost uporabe pristopov jezikovnega spodbujanja, ki jih uporabljajo logopedi v Veliki Britaniji
Uporabljeni pristopi Uporabljeni redko %
Uporabljeni občasno %
Uporabljeni pogosto %
Združeno občasno in pogosto %
Derbyshire Language Sheme 9,3 27,4 37,9 65
Makaton 11,0 23,5 35,1 58
PECS 16,4 23,7 15,1 49
Prikaz treh najpogosteje uporabljenih pristopov jezikovnega spodbujanja (Prirejeno po Lindsay, Dockrell, Law in Roulstone, 2011).
8 Komunikacijski sklad je skupnost več kot 50 neprofitnih organizacij, ki podpirajo vse, ki sodelujejo z otroki in mladimi v Angliji pri podpori njihovega govora, jezika in komunikacije (The Communication Trust, 2020).
22
Raziskava je imela več faz. V drugi fazi so izvedli intervjuje, s katerimi so preučevali metode, pristope in aktivnosti, ki jih logopedi uporabljajo s specifičnimi starostnimi skupinami otrok in znotraj posameznih področij posebnih potreb. Raziskava je pokazala, da je Makaton najpogostejša metoda za otroke do dveh let in jo uporablja 82% logopedov, vključenih v raziskavo ter druga najpogosteje uporabljena metoda za otroke med 2. in 3. letom (75%
logopedov). Jezikovna shema Derbyshire in jezikovni program Makaton sta bila ves čas med prvimi petimi metodami za otroke do 7 let, ne pa pri starejših (Roulstone, Wren, Bakopoulou, Goodlad in Lindsay, 2012).
V poročilu o učinkovitosti pristopov jezikovnega spodbujanja za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami in težavami na področju komunikacije, kjer so merili znanstveno podprtost 57 metod NDK, so imele na tristopenjski lestvici (visok, zmeren, nizek nivo) dokazljivosti (angl. level of evidence) med vsemi metodami le tri visok nivo dokazljivosti. V skupini z zmernim nivojem (kamor spada tudi Makaton) je bilo 56% metod. Dokazljivost ostalih metod je bila nizka.
Zmerna zanesljivost vključuje randomizirane kontrolirane raziskave (angl. randomised controlled studies) ali kvazi eksperimentalne raziskave (angl. quasi-experimental studies) (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012b). Makaton spada po poročilu v srednjo stopnjo podprtosti z dokazi, saj raziskovalci pri merjenju pristopov za osebe z MDR redko uporabijo tradicionalne tehnike merjenja učinkovitosti. Pri tistih, kjer so jih, so rezultati nekonsistentni (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Na primer, študija simbolnih sistemov, ki so jih dali odraslim z MDR ni pokazala nobenih pravih prednosti Makatona pred ostalimi simbolnimi sistemi (Poncelas in Murphy, 2007 v Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Kljub temu ima Makaton visoko veljavnost, kar je razvidno iz njegove široke uporabe. Obstajajo številni opisi uporabe z različnimi skupinami oseb; Makaton tudi pogosto uporabljajo kot dopolnitev posameznim terapijam (Bickford-Smith, Wijayatilake in Woods, 2005, v Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Med dokazi za njegovo učinkovitost so primeri pozitivnih učinkov za osebe s težkimi in težjimi jezikovnimi primanjkljaji (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012a). Ugotovili so tudi, da ima Makaton pozitiven učinek na razvoj receptivnega in ekspresivnega jezika pri osebah z MAS ter da spodbuja socialno vedenje (Lal, 2010).
Na strokovni ravni so izobraževanja za Makaton (delavnice za zaposlene, ki uporabljajo Makaton pri učencih z govorno-jezikovnimi motnjami) navedena kot z dokazi podprta praksa.
Kriteriji za oceno so bili: dobra teoretična podlaga, enostavnost sledenja, izvedljivost glede na finančne, materialne in časovne pogoje, ponovljivost, veljavnost, fleksibilnost, možnost formalnega ocenjevanja (Law, Lee, Roulstone, Wren, Zeng in Lindsay, 2012b; The Makaton Charity, b.d.).
3 ZNAČILNOSTI BESEDIŠČA MAKATONA
Besedišče Makatona je oblikovano na specifičen način, tako da nudi osnovno sredstvo komunikacije, spodbuja ekspresivne jezikovne veščine in pripomore k razumevanju jezika preko vizualnega medija znakov ter logične strukture znakovnega jezika (Walker, b.d.).
Vsebuje širok nabor znakov, ki omogočajo konstrukcijo kompleksnih sporočil (Birkett, 1984).
Nudi besedišče primerljivo s tipičnim, postopnim razvojem jezika. Kompleksnost znakov narašča z ravnjo obvladovanja sistema in zgodnje stopnje so podobne usvajanju jezika pri otrocih z običajnim razvojem. Dokazi raziskav s področja razvoja otrok kažejo na ujemanja glede prvih besed nevrotipičnih otrok, ki so v procesu pridobivanja govorjenega jezika, besed, ki jih matere govorijo s svojimi dojenčki/malčki in besed, ki se pogosteje pojavljajo v
23
besediščih oseb z MDR (Byler, 1985). Študije, ki so raziskovale prvih 100 besed pri nevrotipičnih otrocih in jih primerjale z osnovnim besediščem Makatona (Gillham, 1979, Karlan in Lloyd, 1983, Beukelman, Yorkston, Poblete in Naranjo, 1984 v Walker, 1987), so zabeležile 70-80 % ujemanje. Dr. Richard Mein in Dr. Neil O'Connor (Mein in O'Connor, 1960 v Walker, b.d.) sta v 60-ih letih prejšnjega stoletja raziskovala obseg besedišča in razvoj jezika pri institucionaliziranih odraslih z MDR ter rezultate primerjala z nevrotipičnimi otroki, starimi 5 in 6 let. Ugotovila sta, da na splošno v obeh skupinah obstaja majhno besedišče, ki se uporablja zelo pogosto – poimenovala sta ga 'osnovno besedišče'. Ima pa vsak posameznik tudi večje, bolj specializirano besedišče, ki ga uporablja redkeje, po potrebi, v specifičnih situacijah.
Obseg osnovnega besedišča je pri MDR zajemal 350 besed (celotno besedišče 2400 besed), pri nevrotipičnih otrocih pa 270 besed (celotno besedišče 3500). Obe skupini sta se močno zanašali na osnovno besedišče, a so bili MDR pri tem veliko bolj odvisni ter manj fleksibilni kot otroci z običajnim razvojem (Mein in O'Connor, 1960 v Walker, b.d.; Grove in Walker, 1990; Walker, 1987, Birkett, 1984). Govorni razvoj otrok z MDR sicer napreduje skozi enake progresivne stopnje, kot razvoj nevrotipičnih otrok, vendar zaradi kratke pozornosti, omejenega spomina in znižane sposobnosti učenja ne dosežejo enakega obsega besedišča, enake hitrosti verbalnega razvoja in enake kompleksnosti sintakse (Walker, b.d.).
'Osnovno besedišče Makatona'9 je besedišče majhnega obsega, potrebno za izražanje osnovnih potreb in dejanj. Je izhodiščna točka za razvoj jezika in funkcionalne komunikacije.
Koristno je pri zmanjševanju negotovosti, nejasnosti in preobremenjenosti, ki se lahko pojavi pri uporabi odprtega besedišča. Uporablja se pristop, ki je značilen za poučevanje tujega jezika.
Manjši obseg besedišča omogoča usmeriti pozornost na specifične dele, ki posamezniku predstavljajo težave (Walker, 1987). Gre za besedišče, ki ga v otroštvu navadno pridobimo postopoma pri napredovanju preko razvojnih stopenj jezika. Vsebuje osnovne, zelo uporabne besede, ki jih lahko v nadaljevanju kombiniramo v širok razpon besednih zvez in povedi. Lahko se uporablja z znaki, simboli, slikami, predmeti ali katero koli kombinacijo načinov nadomestne komunikacije (Walker in Armfield, 1981).
Slika 8: Prikaz nekaterih znakov in simbolov osnovnega besedišča za dajanje preprostih