Prikaz povzetega in urejenega empiričnega gradiva po kategorijah

ZAKLJUČEK

Z magistrskim delom smo želeli slovenskemu prostoru predstaviti Makaton, britanski jezikovni program, namenjen predvsem podpiranju komunikacije oseb z MDR. Makatona v našem prostoru ne uporabljamo in se v literaturi skoraj ne pojavlja. Naše delo pomeni najobširnejši prikaz programa pri nas do sedaj. Jezikovni program smo sistematično opisali po področjih, ki smo jih zajeli v raziskovalnih vprašanjih in so se nanašala na zasnovo in namen Makatona, uporabnike, pridobivanje znanj o programu, prostor uporabe, vključenost Makatona v britanske vzgojno-izobraževalne institucije, način poučevanja, uporabo v razredu oziroma skupini in sodelovanje s starši. Če omenjena področja analiziramo glede na cilje in načela našega posebnega vzgojno-izobraževalnega programa za osebe z MDR, lahko vidimo smotrnost vpeljave oziroma uporabe takšnega programa tudi pri nas.

Večina otrok, vključenih v PPVI, ima primanjkljaje na področju komunikacije, ki so lahko posledica intelektualnih, fizioloških ali individualnih posebnosti (značajskih lastnosti) oziroma kombinacija navedenih, ter okolja (Ulaga, Grubešič in Štefančič, 2008). Tudi pogostost motenj sluha je v prilagojenih programih veliko višja od slovenskega povprečja²⁴. Specialni in rehabilitacijski pedagogi poročajo, da NDK v našem prostoru ni dovolj urejena (na to opozori tudi Jurišićeva, 2014), kot najbolj problematično pa izpostavijo nepoenotenost znotraj ustanov ter na splošno v državi (osebna komunikacija, november 2020). Razvijanje oblik NDK pri otrocih s PP je navedeno le v nekaterih posameznih letnih delovnih načrtih osnovnih šol s prilagojenimi programi (OŠPP) ali zavodih (Zavod Janeza Levca) oziroma centrih za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS Kamnik), ni pa urejeno sistemsko, čeprav je v skladu z načeli PPVI ter se pojavlja znotraj ciljev.

Makaton vidimo zaradi njegove multimodalnosti, torej vključevanja vseh kanalov komunikacije, kot odlično orodje za vključevanje vseh učencev, ne glede na njihove učne stile.

Prav tako spodbuja razvoj govora pri osebah, ki so neverbalne ali pa je njihov govor nerazumljiv. Kot dodatno prednost vidimo kompatibilnost z drugimi načini NDK, ki so že v uporabi. Torej bi ga lahko uporabljali hkrati s sistemom PECS, ki je v Sloveniji med najbolj razširjenimi, ali drugimi slikovnimi sistemi in simboli NDK. Na področju kretenj se za osebe z MDR običajno uporablja KPK, ki ima v besedišču le 100 kretenj, znaki pa so vzeti iz nemškega jezika. Tako bi bil pri vpeljavi jezikovnega programa, kot je Makaton, prvi korak prirejanje kretenj slovenskemu prostoru. Znaki Makatona so vzeti iz znakovnega jezika države, kjer ga uporabljajo, pri nas bi torej lahko uporabili znake slovenskega znakovnega jezika. Ker je sočasna vidno-gibalna predstavitev za razumevanje učinkovitejša kot le slušno zaporedno kodiranje (Jurišić, 2014), menimo, da je uporaba takšnega programa v PPVI smiselna in potrebna. Številni avtorji poudarjajo, da se otroci učijo ob vsakodnevnih opravilih in je zato ključno, da z NDK podpiramo vse dejavnosti (Sevšek, Jurgec in Bajde, 2004; Kurikulum za vrtce v prilagojenem programu za predšolske otroke, 2006; Ulaga, Grubešič in Štefančič, 2008;

Wilken, 2012; Jurišić, 2012). Makaton s kretnjami to omogoča tudi kadar drugi pripomočki niso dostopni, saj imamo roke vedno pri sebi, simbole pa je mogoče brez težav poustvariti in jih lahko narišemo.

Eden izmed glavnih ciljev PPVI je spodbujanje optimalnega razvoja zaznavnega, miselnega, govornega, socialnega, čustvenega in gibalnega področja otrok z MDR. Cilji s socialnega in govornega področja so vezani na spoznavanje in razvijanje različnih načinov sporazumevanja, spodbujanje razvoja verbalne in neverbalne komunikacije ter razvijanje socialnih spretnosti in

24 Po podatkih pridobljenih na sistematičnih preventivnih zdravstvenih pregledih (med leti 2001 in 2012) v Sloveniji je povprečen delež motenj sluha pri otrocih v rednih osnovnih šolah 1,2 %–1,6 %, v šolah s prilagojenimi programi pa 3,4 %–9,6 % (Jeram, 2015).

veščin. Prav tako je potrebno zmanjševati oziroma preprečevati neprimerne oblike vedenja ter razvijati socialno zaželene. Pomembna sta samostojnost in aktivno vključevanje v okolje (Grubešič, 2014). Omenjeni cilji PPVI so neposredno povezani z značilnostmi jezikovnega programa Makaton, kot je opisan v teoretičnih izhodiščih ter kot ga označujejo intervjuvanke.

Makaton poleg nudenja podpore pri sporazumevanju vpliva na razvoj govorno-jezikovnih spretnosti ter bralnih in pismenih veščin, na pomnjenje, razumevanje ter emocionalno doživljanje. Odstranjuje frustracije oseb zaradi nezmožnosti izražanja ter posledično vodi do izboljšanja vedenja in odnosov.

Z načrtnim vsakodnevnim vključevanjem učencev v ožje in širše okolje razvijamo načeli normalizacije in inkluzije (Grubešič, 2014), ki sta ključni smernici PPVI. Posameznik se lahko vključuje v okolje le v primeru, da ima razvit način sporazumevanja ter razume sporočila okolice. Ker se Makaton v praksi običajno uporablja s celim razredom hkrati, nudi enake možnosti in posameznikom omogoča komuniciranje z vrstniki. Razvijamo ga naravno, kot se tudi oblikuje naravni jezik, tako da smo mu izpostavljeni. Poleg tega se na šolah, kjer ga uporabljajo, trudijo zanj usposobiti vse zaposlene ter tako zagotoviti čim bolj podporno komunikacijsko okolje za osebe z govorno-jezikovnimi motnjami. V ta namen organizirajo brezplačne delavnice za zaposlene in starše ter jih oskrbujejo z gradivi.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (2011) navaja, da je sodelovanje izvajalcev VIZ in staršev ključno za čim večjo korist otroka s PP ter da je potrebno zaposlenim v VIZ zagotoviti primerne pogoje za dostopanje do potrebnih znanj in informacij, svetovalnih storitev ter podpore, zato da lahko delujejo skladno s posebnimi potrebami vključenih otrok in njihovih družin (prav tam). Po poročanju strokovnjakov s področja specialne pedagogike (osebna komunikacija, 2020; Jurišić, 2012) ter lastnih opažanjih iz prakse ugotavljamo, da pri nas žal še vedno ni tako ter da bi bile na omenjenem področju potrebne nekatere spremembe in smotrne izboljšave. Pri uporabi NDK v PPVI imajo zaposleni namreč premalo znanj in se ne čutijo dovolj kompetentni, kot problematično izpostavljajo predvsem pomanjkanje izobraževanj ter neusklajenost med zaposlenimi.

Na posebnih šolah za otroke s PP v Veliki Britaniji, vključenih v naše raziskovalno delo, uporabo Makatona širijo v okolje otroka z zagotavljanjem dostopnosti materialnih virov in izobraževanj. Pomemben doprinos k temu pa so prizadevanja, da bi ga razširili tudi v javnosti (preko usposabljanj, oblikovanja Makatonu prijaznih mest ter pojavljanja na televiziji). Cilj je tako razvijanje inkluzivne kulture, ki je ključno načelo našega PPVI ter se nanaša na spodbujanje aktivnega sprejemanja različnosti tako v šolskem kot vseh drugih okoljih (Grubešič, 2014). Ena izmed intervjuvank je jezikovni program Makaton opredelila kot »orodje za zagotavljanje enakih možnosti«, kar je prav tako eno izmed glavnih načel PPVI, ki pravi, da je potrebno 'zagotavljanje enakih možnosti ob upoštevanju različnosti' in pomeni, da posamezniku zagotovimo možnost udeležbe v programu VIZ z ustreznimi prilagoditvami, glede na njegove posebne potrebe. Ker sodelovanje oseb z MDR ni samoumevno, je potrebno razvijati načine in metode, ki jim omogočajo soodločanje, in ustvarjati inkluzivno okolje (Grubešič, 2014). Tako je prednost Makatona tudi v njegovi fleksibilnosti pri prilagajanju nivoja zahtevnosti, saj lahko besedišče prilagodimo trenutni stopnji otrokovega razvoja ter ga postopno širimo glede na posameznikove zmožnosti. Osnova za izvajanje učnega načrta je namreč individualiziran program učenca, ki mora upoštevati vsa specialno-didaktična priporočila (Sevšek, Jurgec in Bajde, 2004). Načela in cilji VIZ so za osebe s PP začrtani širše kot v splošnem izobraževanju (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2020). Ker je PPVI prilagodljiv in prožen, vsebine pa so zastavljene široko in odprto, dopuščajo možnosti razširitve glede na posebne potrebe posameznika (Grubešič, 2014). Obstoječe pomoči za otroke z MDR v Sloveniji na področju zdravstva, VIZ in socialne varnosti (strokovne obravnave v centrih za zgodnjo obravnavo, VIZ in socialnovarstvenih zavodih oziroma centrih za

usposabljanje, terapevtske dejavnosti, sodelovanje med različnimi institucijami, strokovnjaki in družinami idr.) naj bi bile povezane v enoten sistem, ki ga je treba dopolnjevati z vsebinsko najpomembnejšimi aktivnostmi za otroka (ustrezna zdravstvena in pedagoška pomoč na vseh področjih ter povezovanje med njimi) (Murgel, 2019). Posodabljanje naše prakse (izbor sodobnih in učinkovitih pristopov) mora nujno izhajati iz otrokovih potreb (kar posameznik potrebuje za čim večjo vključenost in samostojnost). Pri vseh učencih je potrebna celovitost vzgojno-izobraževalnega dela, ki skladno z njihovimi potrebami skrbi za uravnotežen razvoj na telesnem, čustvenem, duševnem in socialnem področju. Ne le v šolskem, tudi v vseh drugih okoljih je nujno razvijati kulturo inkluzije in aktivnega sprejemanja različnosti (Grubešič, 2014). Tako predvsem tu vidimo potrebo po spremembah ter vpeljavi enotnega sistema NDK, ki bi bil razširjen ne le v posamezni izobraževalni instituciji, ampak bi se prenesel širše, v javnost. Pomembnost tega poudarjajo tudi logopedi in specialni pedagogi iz slovenskih OŠPP (osebna komunikacija, november 2020).

Naše magistrsko delo lahko predstavlja izhodišče za razmislek o možnostih izboljšav na področju uporabe NDK v PPVI pri nas. Med izdelavo magistrskega dela smo ugotovili izredno pomanjkanje literature z omenjenega področja. To izpostavljajo tudi slovenski strokovnjaki, s katerimi smo se povezali. Tako vidimo naslednji nujen korak v boljši raziskanosti področja.

Ugotoviti bi bilo treba, v kolikšni meri se pri nas v praksi uporabljajo različne oblike NDK za MDR in katerim pogojem bi bilo potrebno zadostiti, da bi lahko oblikovali čim bolj inkluzivno okolje za otroke z MDR in bi z učinkovitimi načini NDK izboljšali njihovo kvaliteto življenja.

Kot je zapisano v Beli knjigi o VIZ, je potrebno vsem osebam s PP nuditi najučinkovitejše preverjene, strokovno podkrepljene ter sodobne metode in pristope (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).

V slovenskem prostoru vidimo možnosti vpeljave na enak način, kot so se lotili širjenja Makatona na začetku 70-ih let v Angliji, ko se je ta program razvil – torej; usposobiti mrežo strokovnjakov z različnih OŠPP v Sloveniji, ki bi nato izobrazili ostale zaposlene. Sprva bi bilo to najverjetneje možno v obliki projekta, preko javnega razpisa, kasneje pa bi se lahko razširilo v učne načrte bolj celostno/sistemsko. Potencialno nevarnost ob vpeljavi programa k nam vidimo v tem, kar so kot problematično izpostavile tudi intervjuvanke, ki pravijo, da še vedno obstaja nedoslednost pri uporabi Makatona v praksi ter da je le ta odvisna predvsem od posameznikov, njihovih veščin in odnosa do uporabe NDK. Tako bi lahko iz našega dela izhajali tudi za raziskovanje stališč specialnih pedagogov v PPVI glede uporabe sistema NDK za otroke z MDR, kjer ključne besede načrtno in dosledno spremljamo s kretnjami iz SZJ ter kombiniramo s slikovnimi simboli. Kot smo prikazali v magistrskem delu, je glede na načela, smernice in cilje PPVI vpeljava takšnega sistema zagotovo smotrna. Če že ne vpeljava, pa bi bilo potrebno vsaj prizadevanje za boljšo ozaveščenost ter za večji poudarek jezikovnem spodbujanju in uporabi NDK pri otrocih z MDR pri nas ter opremljanju zaposlenih v PPVI s potrebnimi znanji. Osebe z MDR so namreč zmožne učenja in uporabe NDK. Tudi posamezniki s težjimi MDR zmorejo izraziti svoje potrebe ter želje in pri tem lahko uporabljajo NDK (Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami, 2015). Sredstvo sporazumevanja je osnova za dostojno življenje vseh ljudi, saj omogoča dostop do okolja, zadovoljevanje potreb in želja, višjo samostojnost, aktivnost ter povezanost s svetom. Je osnovna človekova pravica, ki pomembno vpliva na kvaliteto življenja in bi morala biti na voljo vsem posameznikom.

LITERATURA

Bednarski, M. (2016). The Exploring of Implementing Makaton in Multi –Sensory

Storytelling for Children with Physical and Intellectual Disabilities Aged Between 5 and 10. World Scientific News, 47(1), 1-61. Pridobljeno s www.worldscientificnews.com/wp-content/uploads/2015/10/WSN-471-2016-1-61.pdf.

Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1195/1/bela_knjiga_2011.pdf.

Birkett, E. (1984). A comparative study of the effects of the Makaton Vocabulary and a language stimulation programme on the communication abilities of mentally handicapped adults. (Doktorska disertacija). Univerza v Glasgowu. Pridobljeno s https://www.makaton.org/Assets/researchPapers/birkett1984.pdf.

Blissymbolics. (b.d.). Pridobljeno s https://www.blissymbolics.org/.

Boardman, L., Bernal, J. in Hollins, S. (2014). Communicating with people with intelectual disabilities: A guide for general psychiatrsts. Advances in Psychiatric Treatment, 20(1), 27 – 36. Pridobljeno s https://www.cambridge.org/core/journals/advances-in- psychiatric-treatment/article/communicating-with-people-with-intellectual-disabilities-a-guide-for-general-psychiatrists/7CDBE09DC1B7AA63700A5031B9319E39.

Budiyanto in Sheehy, K. (2019). Keyword Signing: Evidence of Impact. Pridobljeno s https://signalong.org.uk/downloads/TU5Chg4OxJqA9NE.pdf.

Byler, J. K. (1985). The Makaton Vocabulary: An Analysis based on Recent Research.

British Journal of Special Education, 12(3), 113-120. Pridobljeno s

https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/j.1467-8578.1985.tb00622.x?purchase_referrer=onlinelibrary.wiley.com&r3_referer=wol&sh ow_checkout=1&tracking_action=preview_click.

CIRIUS. (b.d.). Nadomestna komunikacija. Pridobljeno s https://cirius.splet.arnes.si/zdravstvo/medicinska-rehabilitacija/logopedija/nadomestna-komunikacija/.

Cornforth, A.R.T., Johnson, K. in Walker, M. (1974). Teaching sign language to the deaf mentally handicapped. Journal of the Institute of Mental Subnormality (Apex), 2(1),

23-25. Pridobljeno s

https://www.makaton.org/Assets/researchPapers/cornforthJohnsonWalker1974.pdf.

Communication Matters. (2008). Using Symbols for Communication. Pridobljeno s http://www.complexneeds.org.uk/modules/Module-3.1-Communication---

augmentative-and-assistive-strategies/C/downloads/m09p110bcd/using_symbols_for_communication_a4.pdf.

Communication Matters. (2015). What is AAC? Introduction to Augmentative and Alternative Communication. Leeds: Communication Matters, ISAAC. Pridobljeno s https://communicationmatters.org.uk/wp-content/uploads/2019/02/What-is-AAC.pdf.

Communication Matters. (2019). Types of AAC. Pridobljeno s

https://communicationmatters.org.uk/wp-content/uploads/2019/10/11a-types-of-aac-easy-read_v1-ZC-Comments-done.pdf.

Čas, M., Kastelic, L. in Šter, M. (2003). Navodila h kurikulu za vrtce v programih s

prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami. Ljubljana: Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Pridobljeno s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/kurikulum_navodila.pdf.

Department for Education. (2012). Exploring interventions for children and young people with SLCN. Pridobljeno s https://www.gov.uk/government/publications/exploring-

interventions-for-children-and-young-people-with-speech-language-and-communication-needs-a-study-of-practice.

Domicelj, M., Dotter, F., Gilbert V., Gregorič, G., Justinek, A., Litvinaite, S., … Schuster, B.

(2012). Znakovno sporazumevanje z dojenčki in malčki: priročnik. Projekt Tiny Signers.

V Ž. Ribičič, M. Polak Williams, A. Trtnik Herlec (ur.). Ljubljana: Zavod za gluhe in naglušne.

Department for Education. (2019). Pridobljeno s

https://petition.parliament.uk/archived/petitions/239893.

Društvo logopedov Slovenije. (2020). Podporna in nadomestna komunikacija: zloženka.

Pridobljeno s http://dlogs.si/drustvo/dejavnosti/sekcija-za-nadomestno-komunikacijo/.

Ford, J. (2006). Enhancing Parent and Child Communication: Using Makaton Signing for

Babies. Theif Makaton Charity. Pridobljeno s

https://www.makaton.org/Assets/researchPapers/ford2006.pdf.

Government of the United Kingdom. (2018). Accessible communication formats. Department for Work & Pensions: Office for Disabillity Issues. Pridobljeno s https://www.gov.uk/government/publications/inclusive-communication/accessible-

communication-formats#easy-read-and-makatonplus.si.cobiss.net/opac7/bib/256301824.

Grove, N. (1980). Current research findings to support the use of sign language with adults and children who have intellectual and communication handicaps. Pridobljeno s https://makaton.assetbank-server.com/assetbank-makaton/action/viewAsset?id=4114.

Grove, N. in Walker, M. (1990). The Makaton Vocabulary: Using manual signs and symbols to develop interpersonal communication. AAC Augmentative and Alternative Communication, 6, 15-28.

Grubešič, S. (2014). Posebni program vzgoje in izobraževanja. Ljubljana: Ministrstvo za

izobraževanje, znanost in šport. Pridobljeno s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s-

posebnimi-potrebami/OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/Posebni_program_vzgoje_in_izob.pdf.

Grubešič, S., Rožič, E., Turičnik, S., Lipovšek, V., Fijavž, E., Magdič, J. in Zagožen, M. (2004).

Učni načrt za področje splošna poučenost. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje,

znanost in šport. Pridobljeno s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Izobrazevanje-otrok-s- posebnimi-potrebami/OS/Posebni-program-vzgoje-in-izobrazevanja/1-3-stopnja/splosna_poucenost-osn_raven.pdf.

Houricade, J., Pilotte, T.E., West, E. in Parette P. (2004). A history of Augmentative and alternative communication for individuals with severe and profound disabilities. Focus on Autism and Other Developmental Disabilities, 19(4), 235-244. Pridobljeno s https://pdfs.semanticscholar.org/e7fc/741851db2ba9093de5734938b5c975b447a9.pdf.

Inclusive Teaching Matters. (2018). Pridobljeno s

https://inclusiveteachingmatters.com/2018/01/25/using-technology-with-makaton-signs-and-symbols/.

Intelectual Property Office. (b.d.). Pridobljeno s

https://trademarks.ipo.gov.uk/ipo-tmcase/page/Results/1/UK00001119745.

Jeram, S. (2015). Motnje sluha pri otrocih in mladostnikih, ugotovljene pri sistematičnih preventivnih zdravstvenih pregledih. NIJZ, Ljubljana. Pridobljeno s

https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/porocilo_motnje_sluha_pri_otrocih_in_mladostnikih_za_obdobje_2001_201 2.pdf.

Jurišić, B.D. (2012). Podporna in nadomestna komunikacije je za nekatere med nami edina možnost. Naš zbornik, 45(2), 3-15. Pridobljeno s http://www.downov-sindrom.si/prenosi/jurisic-clanek-PINK-zbornik.pdf.

Jurišić, B.D. (2014a). S kretnjami podprta komunikacija (KPK): Delavnica za strokovnjake iz prakse. Pridobljeno s http://www.downov-sindrom.si/prenosi/jurisic-KPK-delavnice-feb2014.pdf.

Jurišić, B.D. (2014b). Kako izbrati učinkovito metodo PINK (podporne in nadomestne

komunikacije)? (Gradivo za delavnice KPK). Društvo DSS: Izobraževalni center MOL in Centra Janeza Levca, Ljubljana. Pridobljeno s

http://www.downov-sindrom.si/prenosi/jurisic-Kako-izbrati-ucinkovito-metodo-PINK.pdf.

Kastelic, L. in Lipec Stopar, M. (2013). Podpora družini pri zgodnjem učenju otroka s

posebnimi potrebami. V M. Strle (ur.) Zgodnje odkrivanje in obravnavanje otrok s posebnimi potrebami: zbornik povzetkov: XXI (str. 11). Ljubljana: Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije: Skupnost organizacij za usposabljanje oseb s posebnimi potrebami v Republiki Sloveniji. Pridobljeno s http://pefprints.pef.uni-lj.si/1420/1/Zgodnje_odkrivanje.pdf.

Lal, R. (2010). Effect of alternative and augmentative communication on language and social behavior of children with autism. Academic Journals, Educational Research and

Reviews Vol. 5(3), 119-125. Pridobljeno s

https://academicjournals.org/article/article1379605697_Rubina.pdf.

Law, J., Lee, W., Roulstone, S., Wren, Y., Zeng, B in Lindsay, G. (2012a). »What Works«:

Intervention for children and young people with speech, language and communication

needs: Technical Annex. Pridobljeno s

https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_data/file/556913/DFE-RR247-BCRP10a.pdf.

Law, J., Lee, W., Roulstone, S., Wren, Y., Zeng, B. in Lindsay, G. (2012b). »What Works«:

Intervention for children and young people with speech, language and communication

needs. Pridobljeno s

https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_data/file/556912/DFE-RR247-BCRP10.pdf.

Lindsay, G., Dockrell, J., Law, J. in Roulstone, S. (2011). Better communication research programme: 2nr interim report. Coventry: CEDAR, University of Warwick.

Pridobljeno s

https://assets.publishing.service.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachme nt_data/file/197189/DFE-RR172.pdf.

Macedoni-Lukšič, M., Jurišič, B., Rovšek, M., Melanšek, V., Potočnik-Dajčman, N.,Bužan, V., Cotič-Pajntar, J. in Davidovič-Primožič, B., (2009). Smernice za oblikovanje zdravstvene, vzgojno-izobraževalne in socialne mreže na področju celostne skrbi za osebe s spektroavtističnimi motnjami (SAM). Ljubljana. Ministrstvo za zdravje.

Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/Preventiva-in-skrb-za-zdravje/Varovanje-in-krepitev-zdravja/dusevno-zdravje/Smernice.avtisti.pdf.

Marot, V. in Drljepan, M. (2019). Pripomočki in naprave za komunikacijo. Rehabilitacija

18(1), 140-145. Pridobljeno s

https://ibmi.mf.uni-lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2019_S1_p140-145.pdf.

Meuris, K., Maes, B., in Zink, I. (2015). Teaching Adults With Intellectual Disability Manual Signs Through Their Support Staff: A Key Word Signing Program. American Journal of Speech-Language Pathology, 24(3), 545. Pridobljeno s https://pubs.asha.org/doi/pdf/10.1044/2015_AJSLP-14-0062.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. (2020). Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Pridobljeno s https://www.gov.si/podrocja/izobrazevanje-znanost-in-sport/izobrazevanje-otrok-s-posebnimi-potrebami/.

Murgel, J. (2019). Zgodnja obravnava otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Socialno delo, 58(1), 57–70. Pridobljeno s https://www.revija-socialnodelo.si/mma/Zgodnja-2019-1.pdf/2019053014563897/.

MyChoicePad. (2021). Pridobljeno s https://www.mychoicepad.com/.

N2Y. (2021). Pridobljeno s https://www.n2y.com/symbolstix-prime/.

Ogrin, M. in Korošec, B. (2013). Podporna tehnologija: nadomestna in dopolnilna komunikacija. Rehabilitacija, 12(2), 91-99. Pridobljeno s https://ibmi.mf.uni- lj.si/rehabilitacija/vsebina/Rehabilitacija_2013_No2_p091-099.pdf.

Powell, G. (1999). Current research findings to support the use of sign language with adults and children who have intellectual and communication difficulties. Pridobljeno s

https://makaton.assetbank-server.com/assetbank-makaton/action/viewDownloadFile?id=4115.

Roblek, V. (2009). Primer izpeljave analize besedila v kvalitativni raziskavi. Managment 4(1), 53-66. Pridobljeno s http://www.fm-kp.si/zalozba/ISSN/1854-4231/4_053-069.pdf.

In document ANALIZA BRITANSKEGA JEZIKOVNEGA PROGRAMA NADOMESTNE IN DOPOLNILNE (Strani 83-136)