Uporabili smo kvantitativno raziskavo, ki nam omogoča lažje posploševanje na osnovno množico. Uporabljena metoda je deskriptivna (ugotavljamo stanje) in kavzalno neeksperimentalna (uporabljamo različne tehnike pridobivanja podatkov).
10.1. Vzorec
V raziskavi je sodelovalo 120 učencev 6. razredov iz različnih osnovnih šol. Za učence smo dobili pisno dovoljenje staršev, da njihovega otroka lahko vključimo v raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 59 deklet (49,2 %) in 61 fantov ( 50,8 %), starih od 11 do 13 let. Raziskavo sva opravljali skupaj s kolegico Tino Valter, saj sva želeli zagotoviti dovolj velik vzorec za raziskavo, kar pa bi eni sami raziskovalki težko uspelo.
10.2. Spremenljivke
Spremenljivke, po katerih smo opazovali šestošolce, smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika in preizkusa bralnega razumevanja v angleščini in preizkusa tekočnosti branja z uporabo obrazca tekočnosti branja (ang. running records).
Oznake spremenljivk Opis spremenljivk Opis merjenja PRIPOVEDNO BESEDILO
TIHO
Preizkus bralnega razumevanja v angleščini
Število doseženih točk/odstotkov na preizkusu razumevanja branja v angleščini po tihem branju
PRIPOVEDNO BESEDILO GLASNO
Preizkus bralne tekočnosti v angleščini
Število doseženih odstotkov glede na tekočnost branja (število napak, hitrost branja, samopopravki, število pravilno prebranih besed). Pri primerjanju tekočnosti branja z bralnim razumevanjem se je upoštevala stopnja natančnosti branja
46
Za ugotavljanje povezanosti med bralno tekočnostjo, bralnim razumevanjem in zunanjimi dejavniki smo podatke zbirali s pomočjo treh različnih instrumentov.
Stopnjo tekočnosti branja smo preverjali z glasnim branjem primernega krajšega angleškega besedila za učence 6. razreda. Besedilo je vsebovalo 110 besed. Učenci so v umirjenem okolju (nevtralen prostor) individualno (v prostoru je bila hkrati prisotna raziskovalka in samo en učenec) glasno prebrali neznano besedilo. Branje smo zaradi poglobljene in natančnejše analize posneli. Posnetke smo analizirali z obrazcem, v katerega smo beležili napake, samopopravke, hitrost branja, število pravilno prebranih besed učenca med branjem (ang.
running records).
Razumevanje prebranega smo po branju besedila preverjali z učnim listom, na katerem so morali odgovoriti na sedem vprašanj, ki so bila različno točkovana. Vprašanja so odprtega in zaprtega tipa. Ob odgovarjanju na vprašanja so učenci imeli tudi besedilo, kar je preprečilo vpliv dejavnika spomina na dosežke bralnega razumevanja.
Možne medsebojne povezave z zunanjimi dejavniki smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki so ga reševali vsi učenci posameznega razreda hkrati. Spraševal jih je po:
- zaključni oceni pri angleščini v 5. razredu;
- številu let učenja angleščine;
- naklonjenosti do branja besedil v angleščini in slovenščini;
- samooceni bralne zmožnosti v angleščini in slovenščini;
- številu prebranih angleških in slovenskih besedil v zadnjem koledarskem letu;
- številu ur, ki jih branju v slovenščini in angleščini nameni mama;
- številu ur, ki jih branju v slovenščini in angleščini nameni oče;
- času, preživetem v tujini, kjer so se sporazumevali v angleščini;
- številu ur na teden, namenjenih gledanju risank, filmov, nadaljevank, igranju igric ipd.
na televiziji, računalniku, pametnem telefonu ali tabličnem računalniku v angleščini;
- izpostavljenosti angleščine oz. njeni rabi izven šolskega konteksta (inštrukcije, tečaji
…);
- izpostavljenosti angleški/slovenski glasbi.
Z ravnatelji in učitelji angleščine 6. razredov, v raziskavi zajetih osnovnih šol, smo se pred raziskavo dogovorili za srečanje. Na njem smo jih seznanili s podrobnostmi raziskave, se dogovorili za datum in z njihovim dovoljenjem začeli z zbiranjem podatkov.
47 Za dovoljenje smo prosili tudi starše, ki smo jih seznanili z namenom in potekom raziskave.
Učenci so, z namenom zagotavljanja anonimnosti in za lažjo ter objektivno obdelavo podatkov, dobili naključno kodo, ki so jo uporabljali na vseh treh delih raziskave.
Pri opravljanju raziskave smo vsem učencem, ki so sodelovali v raziskavi, omogočili enake pogoje: navodila, čas reševanja, umirjen prostor, individualnost in anonimnost.
10.4. Merski instrumenti READABLE I.O.
Za preverjanje tekočnosti branja in kasneje bralnega razumevanja smo uporabili besedilo The Perfect Puppy na ravni G, ki smo ga povzeli po spletni strani Reading A-Z, na kateri so besedila posebej prilagojena za preverjanje tekočnosti branja za posamezno starostno obdobje.
Ti nivoji so določeni glede na učence, katerih prvi jezik je angleščina. Pred izbiro ustreznega besedila za našo starostno stopnjo smo s pomočjo Readable i.o testirali več besedil, in sicer:
besedila iz aktualnih učbenikov za angleščino za 6. razred ter knjige, ki so bile pri EPI-reading badge predlagane za bralno značko, (Pirates Patch) in na koncu še izbrano besedilo The Perfect Puppy.
Readable.io je orodje za merjenje berljivosti besedila (zdaj readable.com). Prvotno je oblikovan za pisce besedil, da bi preverili, kako berljivo je njihovo besedilo za izbrano občinstvo, mi pa smo ga uporabili za testiranje primernosti besedil za 6. razred. Rezultat berljivosti je računalniško izračunan indeks, ki pove, na katerem nivoju izobrazbe bo moral biti bralec, da bo besedilo, ki ga bere, prebral brez težav (Readable, 2015).
Tipični dejavniki, ki so vključeni v oceno berljivosti, so (Readable, 2015):
- povprečna dolžina stavka, - štetje zlogov,
- odstotek večzložnih besed, - povprečna dolžina besede, - poznanost besed,
- kompleksnost povedi.
Med vključene formule berljivosti, ki so po svetu najbolj spoštovane in zanesljive, spadajo:
- Flesch-Kincaid, - Gunning Fog, - Coleman Liau, - SMOG,
- Automated Readability Index, - FORCAST,
- Powers Sumner Kearl, - Rix Readability.
10.5. Obdelava podatkov
Podatke smo obdelali s statističnim programom IBM SPSS Statistics 21.0.
48 Značilnosti vzorca smo prikazali z opisno statistiko. Pred nadaljnjim analiziranjem smo opravili Kolmogorov-Smirov test, ki je pokazal, da se podatki pri dosežkih na testu bralnega razumevanja ne porazdeljujejo normalno, zato smo v vseh nadaljnjih postopkih uporabljali neparametrične teste, predvsem Mann-Whitneyjev test in Kruskal-Wallisov preizkus.
Za prikaz povezanosti med dosežki bralnega razumevanja in začetkom formalnega učenja, dosežki bralnega razumevanja in zaključno oceno v 5. razredu, dosežki bralnega razumevanja in tekočnostjo branja smo uporabili Spearmanov korelacijski koeficient.
49