Nedvomno je bralno razumevanje zmožnost, ki brez delovanja različnih dejavnikov na posameznika ne more doseči svoje optimalnosti. Treba je upoštevati, da je vsak posameznik/bralec edinstven pri sprejemanju različnih informacij in odzivnosti na različne dejavnike, ki ga pogosto oblikujejo še predno začne z branjem besedila.
V teoretičnem delu je vidna razčlenitev pismenosti na branje in dalje na bralno razumevanje kot končni cilj branja tako v maternem jeziku kot angleščini kot tujem jeziku. Podrobno so predstavljeni dejavniki, ki vplivajo na bralno razumevanje v angleščini, nekateri med njimi pa so vključeni tudi v našo raziskavo.
V empiričnem delu smo ugotavljali, če obstaja povezanost dejavnikov in bralne tekočnosti z uspešnostjo bralnega razumevanja. Ugotovili smo, da so učenci pri reševanju preverjanja bralnega razumevanja v angleščini kot tujega jezika v povprečju dosegli 80 odstotkov. Med dekleti in fanti se niso pojavljale večje razlike v doseženih odstotkih. Ugotovili smo, da so učenci, ki so imeli boljšo zaključno oceno v petem razredu, dosegali boljše rezultate pri preverjanju bralnega razumevanja v angleščini kot tujem jeziku.
Pri dejavnikih, ki vplivajo na razumevanje, smo ugotovili naslednje:
‒
učenci, ki so naklonjeni branju v angleščini, dosegajo boljše rezultate pri bralnem razumevanju kot učenci, ki branju niso naklonjeni. Naklonjenost do branja v slovenščini ni pokazala statistično pomembnih rezultatov na bralno razumevanje v angleščini kot tujem jeziku.‒
Učenci, ki so svoje branje v angleščini ocenili kot zelo dobro, so dosegali višje rezultate na preverjanju bralnega razumevanja kot ostali učenci. Samoocena je bila večinoma skladna z rezultati preverjanja. Ocena lastnega branja v slovenščini ni pokazala statistično pomembnih rezultatov na bralno razumevanje v angleščini kot tujem jeziku.‒
Učenci, ki na leto preberejo 4–6 angleških knjig, v povprečju dosegajo boljše rezultate kot ostali učenci. Statistično pomembne razlike se pojavljajo med učenci, ki so prebrali od 4–6 knjig in nobene, ter med učenci, ki so prebrali 4–6 knjig ter 3–1 knjigo.Rezultati branja slovenskih knjig v obdobju enega leta niso pokazali statistično pomembnih rezultatov.
‒
Pogostost branja matere in očeta v slovenščini in angleščini ne vpliva na bralno razumevanje v angleščini kot tujem jeziku slovenskih šestošolcev.‒
Raba angleščine izven šolskega konteksta prav tako vpliva na rezultate bralnega razumevanja v angleščini kot tujem jeziku. Za statistično pomembne se je kot ugodno za bralno razumevanje pokazalo učenje s starši, brati in sestrami, saj so ti učenci dosegali najvišje rezultate. Kot pozitivno pa se je pokazalo tudi učenje angleščine s prijatelji. Na bralno razumevanje izven šolskega konteksta pa vpliva tudi poslušanje glasbe. Učenci, ki poslušajo glasbo zgolj v angleščini, so dosegli boljše rezultate od svojih vrstnikov. Tudi izpostavljenost interaktivnim vsebinam deloma vpliva na bralno78 razumevanje v angleščini. Na bralno razumevanje pa ni vplival čas, ki so ga učenci preživeli v tujini.
Povezanost med dosežki bralnega razumevanja in bralne tekočnosti se je izkazala za srednje močno. Učenci, ki so dosegli boljši rezultat pri bralnemu razumevanju, so dosegli tudi boljši rezultat pri tekočnosti branja. Vendar pa ravno zaradi srednje močne povezanosti ostaja dvom, če bi se to zgodilo tudi pri ostalih besedilih.
Med spodbudami, da se otroku že dovolj zgodaj v šoli ponudi branje v tujem jeziku, je predvsem prisotnost angleščine kot tujega jezika v njegovem neposrednem življenjskem okolju (Čok idr., 1999). Slovenski bralec, ki bo bral v angleščini, bo tujemu jeziku bolj izpostavljen kot bralec, ki bo bral v jeziku, ki je v slovenskem okolju manj prisoten. Od prisotnosti jezika v bralčevem okolju so odvisne tudi vse druge postavke, ki vplivajo na branje v tem jeziku (Lah, 2012).
Končni cilj poučevanja branja in posredno tudi bralnega razumevanja je razviti samostojne bralce, ki vedo, da jim za razumevanje sporočila ni potrebno razumeti vsega. Pri učenju spretnosti razumevanja morajo učenci proces doživljati kot uspešno izkušnjo, saj to spodbuja njihovo željo, da bodo brali v angleščini tudi izven razreda (Čok idr., 1999). Verjetnost, da bo učenec znal angleščino kot tuji jezik v tej meri, da ohranja zadostno bralno razumevanje, je odvisna tudi od količine časa, ki je izpostavljen angleškemu jeziku (Quirk in Beem, 2012).
Rezultati magistrskega dela pa nam lahko služijo kot usmeritev, kateremu področju pri poučevanju dati več pozornosti, da bo vpliv na učenje bralnega razumevanja večji.
VIRI IN LITERATURA
Albergaria Almeida, P., in Dinis Costa, P. (2014). Foreign Language Acquisition: The Role of Subtitling. Procedia - Social and Behavioral Sciences, 141, 1234–1238. doi:
10.1016/j.sbspro.2014.05.212
Artlet, C., Schiefele, U. in Schneider, W. (2001). Predictors of reading literacy. European Journal of Psychology of Education, 16(3), 363–383. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/225813288_Predictors_of_reading_literacy Babayiğit, S. (2015). The relations between word reading, oral language, and reading
comprehension in children who speak English as a first (L1) and second language (L2): a multigroup structural analysis. Read Writ, 28, 527–544. doi: 10.1007/s11145-014-9536-x Baker, L. in Scher, D. (2002). Beginning readers' motivation for reading in relation to parental
beliefs and home reading experiences. Reading Psychology, 23(4), 239–269. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/240238647_Beginning_Readers'_Motivation_for_R eading_in_Relation_to_Parental_Beliefs_and_Home_Reading_Experiences
Becker, C. A. (1979). Semantic context and word frequency effects in visual word
recognition. Journal of Experimental Psychology: Human Perception and Performance, 5(2), 252–259
79 Berčnik, S., Petek, T. in Devjak, T. (2016). Pogledi učiteljev na vlogo staršev pri spodbujanju
bralne pismenosti otrok. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 69–86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Bešter Turk, M. in Godec Soršak, L. (2016). Kaj spremeniti pri pouku za dvig ravni bralne pismenosti. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str.
119–142). Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Bourdieu, P. in Passeron, J. C. (1990). Reproduction in education, society, and culture. London:
Sage. Pridobljeno s
https://monoskop.org/images/8/82/Bourdieu_Pierre_Passeron_Jean_Claude_Reproduction_in _Education_Society_and_Culture_1990.pdf
Carver, R. P. (1998). Predicting reading level in grades 1 to 6 from listening level and decoding level: Testing theory relevant to the simple view of reading. Reading and Writing, 10, 121–
254. Pridobljeno s hhtp://dx.doi.org/10.1023/A:1007923124312
Cummins, J. (1984). The role of primary language development in promoting educational success for language minority students: A theoretical framework. doi: 10.13140/2.1.1334.9449 Čok, L., Skela, J., Kogoj, B., Razdevšek-Pučko, C., in Mikolič, V. (1999). Učenje in poučevanje
tujega jezika: Smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Dagarin Fojkar, M., Sešek, U. in Skela, J. (2011). Sounds and letters: priročnik k delovnemu zvezku za razvijanje opismenjevanja v angleščini kot tujem jeziku. Ljubljana: Tangram.
Devjak, T. in Saksida, I. (ur). (2016). Bralna pismenost kot izziv in odgovornost. Ljubljana:
Pedagoška fakulteta
Dixon, P., LeFevre, J.-A., & Twilley, L. C. (1988). Word knowledge and working memory as predictors of reading skill. Journal of Educational Psychology, 80(4), 465–472.
Edele, A. in Stanat, P. (2015). The Role of First-Language Listening Comprehension in Second-Language Reading Comprehension. Journal of Educational Psychology, 108(2), 163–180.
doi: 10.1037/edu0000060.
Elley, W. B., Gradišar, A. in Lapajne, Z. (1995). Kako berejo učenci po svetu in pri nas:
Mednarodna raziskava o bralni pismenosti. Nova Gorica: Educa
Erbeli, F. (2014). Vplivi jezikovne in bralne komponente na bralno razumevanje v angleščini kot tujem jeziku pri uspešnih in šibkih bralcih. V T. Devjak (ur.), Sodobni pedagoški izzivi v teoriji in praksi (str. 37–55). Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Erbeli, F. in Pižorn, K. (2013). Metoda ponavljajočega branja pri pouku angleščine kot tujega jezika pri slovenskih sedmošolcih. Šolsko polje, 24(3/4), 81–96, 203. Pridobljeno s http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S4FMCVGD/78e8f8c4-a55f-4363-a67b-bb5b27ea16a5/PDF
80 Erjavec, G. (2011). Vizualni primanjkljaj v razvojno disleksiji – metode pomoči. V M. Babuder in
M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora (str. 69–74). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta.
Esling, J. in Downing, J. (1986). What do ESL students need to learn about reading? TESL
Canada Journal, Special Issue, 3, 55–68, pridobljeno s https://doi.org/10.18806/tesl.v3i0.994
Gamser, A. (2011). Ustvarjanje predpogojev za učenje branja, pisanja in računanja. V M. Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora (str. 56–68). Ljubljana:
Pedagoška fakulteta
Geva, E., & Farnia, F. (2012). Developmental changes in the nature of language proficiency and reading fluency paint a more complex view of reading comprehension in ELL and EL1.
Reading and Writing, 25(8), 1819–1845.
Grosman, M. (1989). Bralec in književnost. Ljubljana: DZS
Juriševič, M. (2016). Učiteljeva povratna informacija kot krepitev učenčeve bralne samopodobe.
V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 101–116).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta
Kintsch, W. (1998). Comprehension: A Paradigm for cognition. Cambridge, UK: Cambridge University Press
Kintsch, W. in van Dijk, T. A. (1987). Toward a model of text comprehension and production.
Psychological Review, 85(5), 363–394. Pridobljeno s http://www.someya-net.com/01-Tsuyaku/Reading/vanDijk_Kintsch_Model.pdf
Knaflič, L. (2000). Družinska pismenost v Sloveniji. V M. Pečar (ur.), Pismenost, participacija in družba znanja (str. 11–33). Ljubljana: Andragoški center Slovenije
Knaflič, L. (2002). Kako družinska pismenost vpliva na pismenost otrok. Psihološka obzorja, 11(2), 37–52.
Kolić-Vehovec, S. in Bajšanski I. (2006). Dobne i spolne razlike u nekim vidovima metakognicije i razumijevanja pri čitanju. Društvena istraživanja, 15(6), 1005–1027. Pridobljeno s
https://hrcak.srce.hr/index.php?show=clanak&id_clanak_jezik=28655
Kolić-Vehovec, S., Pečjak, S., Ajdišek, N., Rončević, B. (2008). Razlike med spoloma v
(meta)kognitivnih in motivacijsko emocionalnih dejavnikih bralnega razumevanja. Psihološka obzorja, 17(4), str. 89–116. Pridobljeno s
http://psiholoska-obzorja.si/arhiv_clanki/2008_4/kolic.pdf
Koolstra, C. M. (1999). Children’s Vocabulary Acquisition in a Foreign Language through Watching Subtitled Television Programs at Home. Educational Technology Research and Development, 47(1), 51–60. doi: 10.1007/BF02299476
81 Košak Babuder, M. (2011a). Bralne prilagoditve ter izboljševanje branja po vedenjsko-kognitivni
metod. V M. Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora (str. 115–123). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Košak Babuder, M. (2011b). Razvijanje bralnega razumevanja – strategije in pomoč. V M. Košak Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora (str. 87–104).
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Košak Babuder, M. (2012). Razvijanje bralnega razumevanja. Bilten Bravo, 8(17), 41–49.
Košak Babuder, M. (2014). Razlike med učenci iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine s težavami in brez težav bralnega razumevanja. Specialna in Rehabilitacijska
Pedagogika, 22(1), 40–54.
Košak Babuder, M. (2016). Vpliv treninga bralnega razumevanja na razvoj metakognitivnih strategij pri učencih iz manj spodbudnega okolja zaradi revščine. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 251–268). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Košak Babuder, M. in Velikonja, M. (ur.) (2011). Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora.
Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Košir, J. (2011). Razvijanje tekočnosti branja. V M. Babuder in M. Velikonja (ur.), Učenci z učnimi težavami – Pomoč in podpora (str. 75–86). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Kuppens, A. H. (2010). Incidental foreign language acquisition from media exposure. Learning, Media and Technology, 35(1), 65–85. doi: 10.1080/17439880903561876
Lah, M., (2012). Bralno razumevanje pri pouku tujega jezika: vloga tipa in avtentičnosti besedila.
Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Lervåg, A. in Grøver Aukrust, V. (2010). Vocabulary knowledge is a critical determinant of the difference in reading comprehension growth between first and second language learners.
Journal of Child Psychology and Psychiatry, 51(5), 612–620, DOI:10.1111/j.1469-7610.2009.02185.x.
Linebarger D. L., Moses, A., Garrity Liebeskind, K. in McMenamin, K. (2013). Learning Vocabulary From Television: Does Onscreen Print Have a Role? Journal of Educational Psychology, 105(3), 609–621. doi: 10.1037/a0032582
Lipec-Stopar, M. (1996). Odkrivanje težav na področju branja z razumevanjem: Izhodišča za delo v pedagoški delavnici. Defektologica Slovenica, 105-106.
Lipec Stopar, M. in Jenko, N. (2016). Afektivni dejavniki dobrih in slabih bralcev. V Meteljak, M (ur.), Bralna pismenost - odgovornost vseh strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju : zbornik povzetkov. Mednarodni posvet Partnerstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in vzgojno-izobraževalnih inštitucij (str. 17–18). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
82 Marjanovič Umek, L., Fekonja Peklaj, U., Tašner, V. in Sočan, G. (2016). Govor otrok: vpliv
nekaterih socio-kulturnih dejavnikov družinskega okolja. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 43–67). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Mikeln, P. (2008). Pomen besedišča pri branju v tujem jeziku. V J. Skela (ur.), Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: pregled sodobne teorije in prakse (str. 392–402).
Ljubljana: Tangram.
Palincsar, A. S. in Brown, A. L. (1984). Reciprocal teaching of comprehension fostering and monitoring activities. Cognition and Instruction, 1(2), 117–175. Pridobljeno s
https://people.ucsc.edu/~gwells/Files/Courses_Folder/ED%20261%20Papers/Palincsar%20Re ciprocal%20Teaching.pdf.
Pečjak, S. (1989). Tehnike za izboljšanje bralne učinkovitosti. Eksperimentalni program hitrega branja (Magistrska naloga). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana.
Pečjak, S. (1995). Ravni razumevanja in strategije branja: priročnik za osnovne šole. Trzin:
Different.
Pečjak, S. (1999). Osnove psihologije branja: Spiralni model kot oblika razvijanja branih sposobnosti učencev. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Pečjak, S. (2010). Psihološki vidiki bralne pismenosti: od teorije k praksi. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Pečjak, S. in Gradišar, M. (2002). Bralne učne strategije. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Pečjak, S., Bucik, N., Gradišar, A. in Peklaj, C. (2006). Bralna motivacija: razvijanje in merjenje.
Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pečjak, S., Grosman, M., Bucik, N., Gomivnik Thuma, V. in Stritar, U. (2011). Bralna kultura. V N. Bucik, N. Požarni Matjašič in V. Pirc (ur.) Kulturno-umetnostna vzgoja (str. 23–36).
Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.
Peters, E., Noreillie, A-S., Heylen, K., Bulté, B. in Desmet, P. (2019). The Impact of Instruction and Out-of-School Exposure to Foreign Langugae Input on Learners’ Vocabulary Knowledge in Two Languages. Language Learning, 69(3), 747–782. doi: 10.1111/lang.12351
Phillips, L. M., Norris, S. P. in Vavra, K. L. (2012). Reading comprehension instruction.
Encyclopedia of Language and Literacy Development. London, ON: Canadian Language and Literacy Research Network. Pridobljeno s
http://citeseerx.ist.psu.edu/viewdoc/download?doi=10.1.1.318.4111&rep=rep1&type=pdf.
Plut Pregelj, L. (2013). Bralna pismenost – temelj smiselnega znanja z razumevanjem. V F.
Nolimal in T. Novakovič (ur.), Bralna pismenost v vrtcu in šoli (str. 63–82). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s
https://www.zrss.si/digitalnaknjiznica/Bralna%20pismenost%20v%20vrtcu%20in%20soli%2
83
0-%20Teoreticna%20izhodisca%20in%20empiricne%20ugotovitve/files/assets/basic-html/index.html#page1.
Pressley, M. (2006). Reading instruction that works: the case for balanced teaching. New York:
Guilford Press.
Pressley, M. (2011). Comprehension instruction: what makes sense now, what might make sense soon. Computer Science, Pridobljeno s
https://pdfs.semanticscholar.org/7585/89eade45b7d230fdd7acca8dd5b65524dc07.pdf?_ga=2.
111887878.324310481.1578992665-1570272403.1578992665.
Quirk, M. in Beem, S. (2012). Examining the relations between reading fluency and reading comprehension for English language learners. Psychology in the Schools, 49(6), 539–553, DOI: 10.1002/pits.21616.
Rasinski, T. V. (2004). Assessing reading fluency. Honolulu, Hawau'i: Pacific Resources for Education and Learning. Pridobljeno s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED483166.pdf.
Razfar, A. in Gutiérrez, K. (2003). Reconceptualising early childhood literacy: The sociocultural influence. V N. Hall, J. Larson in J. Marsh (ur.), Handbook of early childhood literacy (str.
34–47). London: SAGE.
Readable.io. (2015). Pridobljeno s https://readable.com/.
Reading A – Z. (2002). Pridobljeno s https://www.readinga-z.com/assessments/fluency-timed-reading/.
Riedel, B.W. (2007). The Relation between DIBELS, Reading Comprehension, and Vocabulary in Urban First-Grade Students. Reading Research Quarterly, 42(4), 546–567. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/228340952_The_Relation_Between_DIBELS_Read ing_Comprehension_and_Vocabulary_in_Urban_First-Grade_Students.
Saksida, I. (2014). PISA – sferično zrcalo slovenske bralne pismenosti. Slovenščina v šoli, 17(3–4), 2–14.
Saksida, I. (2016). Skupaj razvijamo brano pismenost: očrt poti k dvigu ravni pismenosti na osnovni šoli – akcijska raziskava. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 143–162). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Sénéchal, M., LeFevre, J., Thomas, E., Daley, K. (1998). Differential effects of home literacy experiences on the development of oral and written language. Reading Research Quarterly, 32 ,96–113. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/250055341_Differential_Effects_of_Home_Literac y_Experiences_on_the_Development_of_Oral_and_Written_Language.
Shinn, M. R., Good, R. H., Knutson, N. in Tilly III, W. D. (1992). Curriculum-based measurement of oral reading fluency: A confirmatory analysis of its relation to reading. School Psychology Review, 21(3), 459–479. Pridobljeno s
84
https://www.researchgate.net/publication/313084283_Curriculum-based_measurement_of_oral_reading_fluency_A_confirmatory_analysis_of_its_relation_to_r eading.
Skubic, D., Gregorc, J. in Devjak, T. (2016). Razlike v mnenjih osnovnošolskih učiteljev o
nekaterih pogledih na bralno pismenost. V T. Devjak in I. Saksida (ur.), Bralna pismenost kot izziv in odgovornost (str. 87–99). Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Snyder, L., Caccamise, D. in Wise, B. (2005). The assessment of reading comprehension.
Considerations and cautions. Top Lang Disorders, 25(1), 33–50. Pridobljeno s
https://www.researchgate.net/publication/232153478_The_Assessment_of_Reading_Compre hension.
Stanovich, K. E. (1986). Matthew effects in reading: Some consequences of individual differences in the acquisition of literacy. Reading Research Quarterly, 21(4), 360–407. Pridobljeno s https://www.researchgate.net/publication/230853161_Matthew_Effects_in_Reading_Some_C onsequences_of_Individual_Differences_in_the_Acquisition_of_Literacy.
Štraus, M., Repež, M. in Štigl, S. (ur). (2007). Nacionalno poročilo PISA 2006: Naravoslovni, matematični in bralni dosežki slovenski učencev. Ljubljana: Nacionalni center PISA, Pedagoški inštitut.
Tanm A. in Nicholson, T. (1997). Flashcards Revisited: Training Poor Readers to Read Words Faster Improves Their Comprehension of Text. Journal of Educational Psychology, 89(2), 276–288. Pridobljeno s
https://pdfs.semanticscholar.org/9872/0ecc13ec5923184af321e7dd5ec59a93b99b.pdf Tang, H. (1997). The relationship between reading comprehension processes in L1 and L2.
Reading Psychology, 18:3, 249–301, DOI: 10.1080/0270271970180303.
Urquhart, S., Weir, C. (1998). Reading in a second language: process, product and practice.
London, New York: Longman.
Wang, D. (2012). Self-directed English Language Learning Through Watching English Television Drama in China. Changing English, 19(3), 339–348, doi: 10.1080/1358684X.2012.704584 Webb, S. (2010). A corpus driven study of the potential for vocabulary learning through watching
movies. International Journal of Corpus Linguistics, 15(4), 497–519, doi:
10.1075/ijcl.15.4.03web
Webb, S. (2011). Selecting Television Programs for Language Learning: Investigating Television Programs from the Same Genre. International Journal of English Studies, 11(1), 117–135.
Pridobljeno s https://revistas.um.es/ijes/article/view/137131/124431
Weinstein, C. E. in Hume, L. M. (1998). Study strategies for lifelong learning. Washington, DC:
APA.
85