V magistrskem delu sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo (Kordeš in Smrdu, 2015) ali metodo spraševanja. Ta je vsebovala dva merska instrumenta: dva delno strukturirana intervjuja in delno usmerjene spise ali eseje (Mesec in Lamovec, 1998).
Vprašanja za intervjuje in počitniške naloge (spis ali esej) sem sestavila sama na podlagi literature in lastnega zanimanja. Poleg tega sem uporabila tudi eksperimentalno metodo z začetnim in končnim ocenjevanjem. Pogoje v eksperimentalni in kontrolni skupini sem poskušala čim bolj izenačiti, vendar je bilo že samo število udeleženk majhno in vzorčeno namensko, na podlagi njihovega interesa. Zaradi te pomanjkljivosti lahko govorimo tudi o kvazieksperimentu (Cvetek, 2013). Tudi okvirni načrt in aktivnosti na pogovornih srečanjih oziroma delavnicah sem sestavila sama. Nekaj idej sem črpala iz knjig Interakcijske vaje za mladostnike (Dogša, 1993), Formule ljubezni: Ne zapravite življenja v iskanju prave ljubezni
55 (Milivojević, 2018) in Srečanja na spletu: Potrebe slovenske mladine in spletno svetovanje (Lekić idr., 2014).
11.2 Vzorec
Vzorec je sestavljen namensko, upoštevajoč dostopnost in interes udeleženk. Pri pridobivanju udeleženk sem za pomoč prosila pedagoške delavce v enem izmed dijaških domov. Vzorec je sestavljen iz sedemnajstih mladostnic, ki so izrazile zanimanje za sodelovanje. Vse so stare 15 oziroma 16 let. Ob prvem intervjuju so vse obiskovale prvi letnik gimnazijskega programa, ob drugem intervjuju pa so bile že v drugem letniku. Vse udeleženke čez teden bivajo v dijaškem domu, torej po večini prihajajo iz vasi oziroma manjših krajev. Šest mladostnic je predstavljalo mojo eksperimentalno skupino (skupino A), šest pa kontrolno skupino (skupino B). Z mladostnicami, ki so bile v eksperimentalni skupini, sem opravila prvi in drugi intervju, vmes smo se srečevale še na pogovornih srečanjih, opravile pa so tudi počitniške naloge. Mladostnice v kontrolni skupini so sodelovale tako pri prvem kot pri drugem intervjuju. Preostalih pet mladostnic je bilo udeleženih samo pri prvem intervjuju (skupina C). Njihove rezultate sem ohranila, vendar jih nisem mogla vključiti v preostali skupini, saj sem imela že dovolj velik vzorec. Udeleženke so bile mladoletne, vendar je raziskavo odobril dijaški dom, zato mi ni bilo potrebno pridobiti posebnih soglasij staršev oziroma skrbnikov.
Zaradi anonimnosti sem udeleženke poimenovala po barvah, hkrati pa sem jim zaradi boljše preglednosti dodala še črke in številke. Skupina A predstavlja eksperimentalno skupino, skupina B kontrolno, v skupini C pa so udeleženke zgolj prvega intervjuja.
Preglednica 3
Prikaz vzorca po skupinah
A (eksperimentalna skupina) B (kontrolna skupina) C (dekleta, ki so imela samo prvi intervju)
RDEČA – A1 BELA – B1 RJAVA – C1
ROZA – A2 ZELENA – B2 SIVA – C2
ZLATA – A3 MODRA – B3 OKER – C3
ČRNA – A4 VIJOLIČNA – B4 BEŽ – C4
TURKIZNA – A5 SREBRNA – B5 MARELIČNA – C5
RUMENA – A6 ORANŽNA – B6
56 Nadalje v navedenih rezultatih in pri interpretaciji navajam določene kratice, ki jih na tem mestu pojasnjujem:
• Če navedeni podatek velja na splošno za katero izmed udeleženk: npr. Oranžna (B6).
• Če navedeni vir prihaja iz prvega sklopa intervjujev, ki so potekali februarja, bo navedek označen na način: npr. Modra (B3-F), če je bil podatek iz septembrskega intervjuja, pa: npr. Turkizna (A5-S).
• Če navedeni vir prihaja iz zapisov počitniških nalog, bo navedek označen z: npr. Roza (A2-P), če navedeno velja za več zapisov, pa: npr. Roza (A2-S-P).
11.3 Opis postopka in zbiranja podatkov
Podatke sem zbirala od februarja 2020 do vključno oktobra 2020, in sicer z dvema sklopoma polstrukturiranih individualnih intervjujev, ki sem jih izvedla v dijaškem domu, ter s počitniškimi nalogami. Sprva sem si zamislila, da bi raziskava potekala od februarja do maja, vendar se je zaradi obdobja socialne izolacije in poletnih počitnic podaljšala. Časovnica zbiranja podatkov:
• februar 2020: prvi sklop intervjujev,
• marec 2020: prvo srečanje pogovorne skupine,
• julij in avgust 2020: počitniške naloge,
• september 2020: štiri srečanja pogovorne skupine,
• september in oktober 2020: drugi sklop intervjujev.
Vsebinski sklopi polstrukturiranih intervjujev: predstave o zaljubljenosti in ljubezni, doživljanje lastne zaljubljenosti, samopodoba, ljubezenske težave in mnenje o vlogi odraslih pri procesu zaljubljanja. Prvi in drugi intervju sta si bila po vprašanjih in strukturi podobna, zgolj pri eksperimentalni skupini sem v drugem intervjuju dodala nekaj vprašanj, ki so bila vezana na izkušnjo srečanj in mnenje mladostnic o vplivu srečanj na njihove predstave o ljubezni in potek zaljubljenosti. Tako sem izvedla 29 krajših intervjujev, ki so trajali od 12 do 50 minut. Z eksperimentalno skupino sem imela v marcu in septembru skupaj pet pogovornih srečanj, katerih glavna tema je bila najstniška zaljubljenost. Srečanja so trajala približno 60 minut. Na njih smo z dekleti podrobneje obravnavale naslednje podteme: predstave o ljubezni in zaljubljenosti, samopodoba, odnos do oseb, ki bi lahko bile potencialni romantični partnerji, stiske in težave, ki se pojavljajo v povezavi z zaljubljenostjo, ter predlogi za (samo)pomoč oziroma predlogi, kam in h komu se lahko mladostnice še obrnejo po pomoč. Tako intervjuji kot pogovorna srečanja so se odvijali v dijaškem domu, kjer je bilo zagotovljeno tudi mirno in varno okolje. Počitniške naloge so bile zastavljene v obliki treh izzivov, ki so jih udeleženke opravile med poletnimi počitnicami. Vsebovali so kratek razmislek o vplivu karantene (in počitnic) na njihovo zaljubljenost, ogled filma na temo najstniške zaljubljenosti in razmislek na podlagi zastavljenih vprašanj ter poskus svetovalnega zapisa sovrstnici kot odgovor na njene
»ljubezenske težave«. Dekleta so tudi v počitniške naloge privolila prostovoljno, v stiku smo bile po elektronski poši.
57 11.4 Postopki obdelave podatkov
Intervjuje sem zvočno snemala in jih zatem transkribirala, počitniške naloge pa sem prejela že zapisane v elektronski obliki. Opravila sem postopka odprtega in osnega kodiranja. Pri odprtem kodiranju gre za pridobivanje kod prvega reda, iz katerih sledijo kode višjega reda, ki se nato povežejo v kategorije. Z osnim kodiranjem ponovno vzpostavimo hierarhijo med kategorijami (Kordeš in Smrdu, 2015). Posluževala sem se tako induktivnega kot deduktivnega pristopa (Vogrinc, 2008), saj sem po eni strani skušala slediti svojim raziskovalnim vprašanjem, vendar pa sem bila poleg tega odprta tudi za nepredvidene odgovore mladostnic in morebitne nove povezave. Sledilo je še odnosno kodiranje – iskanje odnosov med kategorijami – in oblikovanje poskusne teorije. (Kordeš in Smrdu, 2015). Vse podatke sem shranila izključno za namene moje raziskave in potrebe magistrske naloge. Posnetke in prejete naloge sem po prepisu in obdelavi izbrisala.