RV5: S katerimi težavami se mladostnice soočajo v stanju zaljubljenosti in kako jih

7. KATEGORIJA: TEŽAVE, POVEZANE Z ZALJUBLJANJEM, IN NJIHOVO REŠEVANJE: V to kategorijo sodijo vse težave, ki so jih mladostnice (iz skupin A, B in C) navedle in jih povezujejo z zaljubljanjem. Poleg tega so v kategorijo zajeti tudi načini reševanja težav, ki se jih poslužujejo mladostnice.

Slika 3

Prikaz težav, povezanih z zaljubljanjem

ZUNANJE TEŽAVE: V to podkategorijo uvrščam vse težave, ki se nanašajo na zaljubljenost in so povezane z interakcijami iz zunanjega okolja, vendar se neposredno ne navezujejo na objekt zaljubljenosti. Podkategorija vsebuje tri sklope: težave s prijatelji in vrstniki, težave s starši in težave pri šolskem delu.

Težave s prijatelji oziroma vrstniki

Vrstniki so za mladostnika precej pomembne osebe in so tako hote ali pa tudi nehote vpleteni v izkušnje zaljubljenosti. Nekatere mladostnice poročajo, da jim je včasih težko, saj ne vedo, komu lahko zares zaupajo. Tudi prijateljstva na prehodu iz zgodnjega v srednje mladostništvo niso nujno najbolj trdna in se precej hitro spreminjajo: od popolnega zaupanja do največjega

»sovraštva«. Včasih pa gre preprosto za zlorabo zaupanja (širjenja informacij) zaradi morebitne pridobitve posebnega statusa v vrstniški skupini. To pričata osnovnošolski izkušnji dveh

81 mladostnic, ki sta zaupali prijateljicam skrivnosti, tudi v povezavi z zaljubljenostjo: »Pač zgubila sm dve najboljši prijateljici … in mal bedno je, k sm jima vse povedala in pol vse vesta o tebi in ne veš, kam bo to šlo naprej …« (Roza, A2-F), »Povedala sm preveč osebam in se je to ful preveč razširlo« (Rumena, A6-F). Pozna se tudi, da so dekleta pred kratkim zamenjala okolje in sedaj bivajo v dijaškem domu. Ob tem pa se na začetku porajajo tudi skrbi in tehtanje, katera oseba je res vredna zaupanja: »... težko je zaupat človeku take stvari. Ker v bistvu na ta način spoznaš, kdo je tvoj pravi prijatelj. Pač sm opazla predvsem tuki v domu, da te stvari, ko jih zaupaš, med temi osebami kr letijo« (Zlata, A3-F). Ena od mladostnic pa je v obeh intervjujih poudarjala pomen zaupanja odraslim osebam in rekla, da jo to zadnje čase rešuje, medtem ko vrstnikom zaradi preteklih izkušenj težje zaupa: »Ja. Pač zdej vem, da lhk odraslim zaupam in mi je to res fajn. /…/ Bl mi je težko to s prijateljstvi zaupat … in pol ni v redu« (Roza, A2-F).

Težave z zaupanjem in zlorabo le-tega v povezavi z izkušnjami zaljubljenosti so bile najpogosteje izražena skrb mladostnic, vezana na prijateljstva in vrstniške odnose. Ostale so poročale še o nekaterih težavah, s katerimi se soočajo. Zeleno (B2-F) skrbi, da bi s svojo evforijo zaljubljenosti, norimi idejami in »ljubezenskimi« težavami preveč obremenjevala svoje prijateljice: »Am pa tko, mogoče včasih preveč težiš svojim prjatlom o tej osebi in jim gre ta oseba pol na živce.« Oranžna (B6-F) se precej primerja z drugimi vrstnicami in pravi: »Pol k so mele pa že vse okrog mene fanta, pa sm bla, oh, zakaj pa tut jst ne morem bit z njemu, pa sm bla vsa nesrečna in na tleh.« Poleg tega je imela izkušnje tudi z zafrkavanjem vrstnikov zaradi njihove napačne interpretacije odnosa z nekim fantom: »Z enim sva bla best frenda tko od četrtga razreda in pol so naju vsi začeli zafrkavat, da sva skupi. In pol sm jst njemu rekla, da bi se mogla nehat družt, sam pol so še bl vsi začel, čeprou sva se nehala družit« (Oranžna, B6-F), medtem ko simpatijo Vijolične (B4-S) prav tako zbadajo vrstniki in to nekoliko vpliva na njun odnos: »Pač tko, vem da ga zafrkavajo tko z mano ... /…./ pol je biu čist užaljen, da nism več njegovih lastnosti napisala, pa sm mu pol razložila.« Nadalje se dogajajo tudi prepiri, predvsem med dekleti, zaradi istih simpatij ali iskanja pozornosti pri istih fantih: »… ko mi je bil nekdo všeč, je bil moji prijateljici tut in je pršlo do težav – sva se skregali« (Bež, C4-F).

Vijolična (B4-S) poroča tudi o tem, da si, odkar je njena zaljubljenost postala močnejša, premalo časa vzame za prijatelje: »Pa da mogoč si kdaj premal časa za prijatelje vzamem« in se zaradi tega počuti nekoliko krivo. Posebne težave v odnosih z vrstnicami pa ima Rumena (A6-S), saj sama še ni doživela izkušnje zaljubljenosti in poroča, da ji je težko, saj se ne more povsem vklopiti v pogovore svojih prijateljic, ker jih ne razume: »Pa včasih ne vem, kko bi pomagala komu pri teh ljubezenskih težavah, ker jst tega ne razumem, ker se mi ne dogajajo take stvari ... pač res je težko« (Rumena, A6-S).

Težave s starši

Nadalje udeleženke poročajo tudi o težavah in skrbeh, ki so povezane z njihovimi starši in zaljubljenostjo. O tem največ govori Črna (A4-S), ki ima nekoliko starejšega fanta, ki je poleg tega tudi druge rase. To sta glavna razloga, da se ga boji predstaviti staršem in svoje razmerje pred njimi skriva, zaradi česar se ne počuti najbolje: »Ja, to pač da ga ne morem družini predstavit in da jim moram lagat. To mi je res težko.« Zraven pa doživlja še nekakšno zbadanje staršev, kar ji je toliko bolj neprijetno zato, ker mora tudi v takih trenutkih staršem lagati in

82 prikriti situacijo: »Ko grem od doma, mi mami tko v fori reče, da se slučajno ne bi dobivala z njem, pa stric me vedno zafrkava, k rečem, da grem h kkšni prjatlci tm doma, in me zafrkava, da če grem k njemu … in take stvari pač« (Črna, A4-S). Tudi Mrgole in Mrgole (2014) poročata, da sta starostna neuravnoteženost in različna kulturna ali religiozna okolja med partnerjema v najstniškem razmerju pogosto razloga za neodobravanje staršev. Naštejeta še druge razloge, kot so: prepoznavanje vpliva domačih, neželenih vzorcev pri partnerju (nasilje, zasvojenost …), osebnostne in vedenjske lastnosti partnerja (npr. neodgovornost) ter prepoznavanje vrednot pri partnerju, ki jih sami ne podpirajo (npr. da izobrazba ni pomembna).

Zanimivo pa ima Rumena (A6-F) nekakšen strah, da se ne bi več tako dobro razumela s starši, če bi imela fanta: »bojim se, da bi se oddaljila od staršev. /…/ in če bi dobila fanta, me je strah, da bi blo milijon klicu na dan sam z njim« (Rumena, A6-F). Očitno njen strah ne izhaja iz strahu pred neodobravanjem staršev, temveč iz lastne tesnobe pred tem, da bi ji starši postali manj pomembni.

Težave pri šolskem delu

Nadalje se zaljubljenost mladostnic kaže tudi v šoli in pri učenju. Včasih se težko skoncentrirajo zaradi prisotnosti oziroma bližine objekta zaljubljenost: »Am, malo manj sem skoncentrirana v šoli« (Rdeča, A1-F) in »Ja, so težave, mi jemlje koncentracijo v šoli« (Bela, B1-F-S) ali pa zaradi nenehnega razmišljanja, fantaziranja o svoji simpatiji: »Da se ne morš skoncentrirat, recimo k se učiš, začneš o tej osebi razmišlat in pol se ne morš skoncentrirat«

(Zelena, B2-F) in »tut kdaj med poukom ful razmišljam o tem, ampk se pol ustavm in si rečem, da lhk popoldne jokam tle in se bl probam na šolo fokusirat. Kr dobr, da nisva v istem razredu, ker pol bi bla to zlo distrakcija« (Črna, A4-F). Turkizna (A5-S) do sedaj ni imela težav s koncentracijo in delom za šolo, vendar pa jo skrbi, da bi do tega prišlo: »Pa zdej mogoče, k smo pršli nazaj v šolo, ne, pač če je kkš fant, pa je tko lep na pogled, pa potem tko mogoče mal ga bl opazim nekoga drugega, k ga prej nism. /…/ ampak strah v smislu, da bi se preveč posvečala tem fantom, ne pa šoli in drugim stvarem, ki so enako pomembne.« Po drugi strani pa je na primer Zlata (A3-S) precej osredotočena na šolsko delo in ne dovoli, da bi jo pri tem zmotilo karkoli: »Mislm, kukr sva zadnjič s Turkizno napisali: Fant, če ni pravi, gre, doktorat ostane. Trenutno se mi zdi zdej izobrazba tok pomembna.« Dekleta so precej obremenjena s šolskim delom, pridobitev izobrazbe in šolska uspešnost pa sta jim pomembni vrednoti. To se delno kaže tudi v izbiri gimnazijskega programa. Seveda v obdobju najstništva pridejo do izraza tudi mnoge druge teme, ki so povezane z odraščanjem in lahko mladostnicam zmotijo njihov fokus usmerjenosti na šolsko delo. Eno od takšnih stanj je zaljubljenost, ki, kot je razvidno, nekaterim bolj, drugim manj otežuje izpolnjevanje šolskih obveznosti, hkrati pa lahko deluje tudi kot dodaten motivator obiskovanja pouka in drugih šolskih oziroma domskih aktivnosti.

NOTRANJE TEŽAVE: V to podkategorijo uvrščam težave, ki izvirajo iz osebnostnih lastnosti posameznice oziroma njenega doživljanja situacije.

Težave, povezane z osebnostnimi lastnostmi

Dve osebnostni lastnosti, ki sta prišli najbolj v ospredje pri mladostnicah v povezavi z zaljubljenostjo in jim v določenih trenutkih prestavljata težavo, sta ljubosumnost in

83 sramežljivost. Ljubosumje je bilo zaznati predvsem pri dekletih, ki imajo svojo simpatijo bolj na ravni oddaljenega objekta zaljubljenosti, ki ne vsebuje ravno veliko preživljanja skupnega časa ali pogovora: »Pa to, da jst hitr ratam ljubosumna. Težko delim osebo z drugimi ljudmi«

(Bela, B1-S) ali »sploh pa zdej, k se je tut z eno začel neki ful družt pa ne vem, mogoče prej je blo kej, sam zdej k se z drugo ful druži, am pač ni več tok ... – Si mal ljubosumna? – Recimo, kar bo, bo« (Zelena, B2-F). Po drugi strani pa Roza (A2-S), ki si je precej blizu s svojo simpatijo in sta tudi dobra prijatelja, poroča, da je z njim glede ljubosumja precej odkrita:

»Včasih sm še kr ljubosumna, sam lej ... kaj pa morš ... Sej njemu včasih kr rečm to, pa je on tko .. oo Roza.« Zanimiva pa je tudi izjava Črne (A4-S), ki ima fanta približno dva meseca:

»Veste, kok sm bla jst ljubosumna prej, k nism bla v zvezi, pa k mi je biu kdo tko všeč ... če se je s kero drugo pogovarjau al pa to … Ampk tko zdej ... Pač prej sm razmišlala: joj kaj bo šele, ko bom v zvezi ... pač prej, ko sm ga spoznala ... ampk zdej sm tku waw. Čist nč nism ljubosumna, res mu zaupam.« Ravno tako Črna (A4) opisuje svojo prejšnjo zaljubljenost, v kateri je videla kot oviro svojo sramežljivost: »Aha, si že tko pripravljena nrdit korak naprej?

– Ja … sam jst sm zlo sramežljiva« (Črna, A4-F) in na drugem mestu: »Sam se nism neki trudla, da bi se ful pogovarjala z njim, ker je tut on bl tih, pa jst sm bl sramežljiva in tko« (Črna, A4-S). Kot vzrok za težje navezovanje stikov je bilo zaslediti tudi introvertiranost: »Zdi se mi, da sm jst preveč v svojem mehurčku in delam karkol sama in se ne odprem, ne grem v svet … in to ne pripomore glih k mojemu odnosu do ljudi. Zato tut nimam glih ljubezenskih težav, ker jih ne morem met« (Rdeča, A1-S). Tako ljubosumnost kot sramežljivost sta čustvi, ki sta povezani s strahom. Pri ljubosumju gre za strah pred izgubo ljubezni osebe zaradi tretje osebe (tudi če je odnos fantazemski, torej ga v resnici ni, obstaja pa ideja o njem), pri sramežljivosti pa gre za občutek strahu, nelagodja in negotovosti ob drugih ljudeh, češ da zaradi nekega svojega ravnanja nismo dovolj dobri in sklepamo, da nas drugi zaradi tega morebiti ne sprejemajo (Milivojević, 2008). Tako ti dve čustvi, ki se lahko pogosteje pojavljata pri osebah z določenimi osebnostnimi lastnostmi, vplivata na poteke zaljubljenosti in seveda igrata pomembno vlogo pri samopodobi osebe.

Težave, ki izvirajo iz lastnega doživljanja oziroma notranjega dogajanje

Glavni mehanizem zaljubljenosti je, da oseba projicira lastno predstavo idealnega partnerja na objekt zaljubljenosti. Pri tem se kaj hitro odmakne od realnosti in se poslužuje fantaziranja ter ostalih obrambnih mehanizmov, ki ohranjajo njeno zaljubljenost (Milivojević, 2018): »Bl to, da skos razmišljam o njem, včasih celo sanjam … Sej za šolo sm še kr skoncentrirana, k ne hodi na isto« (Srebrna, B5-S); »S tem, ko si začneš delat utvare, kako bi blo, če bi bla midva skupi al pa kej tazga, in razmišljaš in pol si na trenutke res pobit in razočaran, ko pač vidš, da to ne gre« (Zlata, A3-F). Vse to početje in hkrati dvomi v idealizirano situacijo lahko privedejo tudi do neke vrste ruminacije (pretiranega notranjega premlevanja): »To se mi zdi, da je najbolj problem. Ful začneš fantazirat in si ustvarjat zgodbice: al bova skupi v zvezi in kku bo pol, kaj pa če ne bova, a bo konc sveta …« (Zlata, A3-S).

Ob pričetku dvomljenja v resničnost mehanizmov ohranjanja zaljubljenosti oziroma ob koncu zaljubljenosti se lahko pojavi depresivno razpoloženje. O tem poročajo tudi mladostnice, vendar pa pri njih ni bilo zaznati pretirano izrazitega depresivnega vedenja: »Pač mene skrbi, da bom cela depresivna, k bom tko, oh, zakaj pa ne morem bit z njemu in to« (Oranžna, B6-F).

84 In prav tako Oranžna septembra: »Pa včasih sm razočarana, da ni blo kej več pa da nisva skupi« (Oranžna, B6-S). Včasih gre tudi za preprosto nihanje razpoloženja ob čustvovanju, ki je za mladostnice bolj ali manj nekaj novega: »pa takrat, k sm ugotovila, da mi je všeč, sm bla res v depri, nč se mi ni dal delat in sm bla uno čist resna … bla sm čist nasprotje od sebe«

(Srebrna, B5-S).

Tako fantaziranje kot premlevanje in negativno razpoloženje lahko privedejo do resnih izpraševanj lastne vrednosti in do samoocene, če smo res dovolj dobri in posebni za drugo osebo: »Mislm, se mi zdi, da, tu fantaziranje včasih je lepu, ampak prinaša tut probleme, k se začneš spraševat o sebi in svoji samopodobi in jo lahko kr mal potunkaš in si praviš, da tu se pa ne more zgodit, ker pr meni ni tega, ni tega in ni tega in ni šans, da se karkoli zgodi. Se mi zdi, da tu fantaziranje in spraševanje, kaj dejansko lahko ti tej osebi ponudiš, včasih vodi v težave, da ti sam sebe mal zapostavljaš, včasih tu, kar je na tebi dobrega, in v ospredje postavljaš tisto, kar tebi manjka« (Zlata, A3-S). Podobno pa je o svoji »ustreznosti« dvomila tudi Roza, ko ji ni bil nihče všeč: »Pač ne moreš temu glih tko rečt (da nima ljubezenskih težav), ker je že to čuden, ok, noben mi ni všeč, kaj je narobe z mano« (Roza, A2-F). Na tem mestu lahko izpostavimo še koncept »samoljubezni,« ki se povezuje s samopodobo. Gre torej za odnos do sebe, kjer smo mi sami hkrati objekt in subjekt ljubezni. Kvaliteten odnos ljubezni mora torej vsebovati tako ljubezen do drugega kot ljubezen do sebe (Milivojević, 2018).

Ena od udeleženk se sprašuje tudi glede svoje spolne usmerjenosti oziroma je zaskrbljena zaradi občutka, ki ji narekuje, da bi ji moral biti nekdo vsaj všeč, kar ji predstavlja nekakšno negotovost: »Pač tko, k sm se na to prijavla, sm se s tem namenom, da bi tut mal bl sebe razumela, in mi je tut to uspelo … Tko sm mal bl začela razmišljat, kakšne je v bistvu moja seksualnost ... lhk da je sam drugačna in da ne gledam na svet tako kot vsi ostali. In pol sm pršla do tega, da sm lahko aseksualna, da rabim res velik časa, predn pride do tega, da rata iskrica, al pa sam, da ni še ta prav čas« (Rumena, A6-S). Iskanje odgovora na vprašanje o svoji spolni usmerjenosti lahko mladostnikom predstavlja številne stiske. Zato je potrebno tudi o tej temi z mladostniki govoriti in ustvarjati sprejemajoče okolje (Siegel, 2015).

TEŽAVE V ODNOSU DO OBJEKTA ZALJUBLJENOSTI: Ta podkategorija zajema težave, s katerimi se mladostnice soočajo neposredno v povezavi z objektom zaljubljenosti.

V največji meri so se dekleta pri opisovanju težav osredotočala na sam (hipotetični) stik z objektom zaljubljenosti, kar pa se prepleta tudi s prejšnjima podkategorijama.

Pristop, iskanje pozornosti oziroma stika

Nekatera dekleta teži to, da jih njihova simpatija ne opazi: »Am, pa to, da me ni tok dost opazu«

(Črna, A4-F). Drugo razmišljanje pa je, kaj narediti, da bi jih izbrani fant opazil: »mogoče, kk bi dosegla, da bi me opazu« (Rjava, C1-F). »Pač vse moje prijateljice vejo, zato kr je to že od začetka leta, in potem ugotavljamo, kk bi lhk pristopla do njega, pa v bistvu res ne vem, kaj bi

… /.../ pol ta tretjič je pa biu v gatah, k sm pršla, in sm cela rdeča ratala, pa ful hitro zrdim in pol mi je tk smešno ... in ja ...« (Modra, B3-F). Tako kot vidik pristopa predstavlja nekaterim dekletom težavo, pa na primer Marelična (C5-F) na to gleda bolj lahkotno: »Pač sej te težave so tko luštne in v redu. Pač uno, ne veš, al bi mu reku kej al mu neb ... al bi mu napisal kej, k je valentinovo, in to je tko ...« (Marelična, C5-F). Medtem pa si Bela (B1) niti ne želi takšne

85 pozornosti svoje simpatije, ampak je njena logika obratna – išče priložnosti, da bi ona sploh videla svojo simpatijo: »Am ne vem, nism lih tko, da bi me opazu, ampak d bi jst njega opazila«

(Bela, B1-F). Podobno o iskanju stika poroča tudi Zelena (B2): »Ne bi glih rekla težave ... Sam to osebo res mal videm in potem razmišljam, kko bi jo vidla. Mogoče to« (Zelena, B2-S). Tako se zaljubljenost pri intervjuvanih mladostnicah kaže kot želja, da bi čim pogosteje videle svoj objekt zaljubljenosti, in kot želja, da bi bile opažene. Ti dve komponenti lahko združimo v preprosto željo po dejanskem stiku, v upanju na možnost pogovora in grajenja nadaljnjega odnosa.

Negotovost in želja po ugajanju

Dekleta imajo težave tudi z branjem signalov svoje simpatije: »in to, da nism prepričana, al sm mu všeč al ne« (Turkizna, A5-F). Včasih se jim zdi, da je vse v redu in da jim simpatija pošilja pozitivne signale, drugič pa njeno obnašanje kaže povsem nekaj drugega. Tako so mladostnice zmedene in ne vedo, pri čem so: »Velikokrat me je kdaj pozdravu, kdaj pa ne, in pol sm se velikokrat sekirala, kaj pa je zdej ... tko neki dvojni signali« (Oranžna, B6-S) ali

»Najtežje mi je to, ker ne veš, kaj si on misli čisto o tebi, pa kr mava tok različne dneve, da se včasih zlo druž s tabo, včasih pa je čisti ignor lahko« (Bela, B1-F). Medtem ko se Vijolična noče zadovoljiti zgolj s pozitivnimi signali, ampak si želi, da bi ti pomenili nekaj več kot samo prijateljstvo: »Pač tak občutek je, kukr da te skoz hoče friend-zonat, in pol si žalostna, pol se pa drug dan ful s tabo zgovarja, pa si tko ooo, a ne ...« (Vijolična, B4-F). O tem govori tudi Milivojević (2018), ki obrazloži, da drug drugemu pošiljamo ljubezenske signale na podlagi svojega ljubezenskega zemljevida ter jih v njegovem okviru tudi sprejemamo in vrednotimo.

Težava nastane, ko sta si ljubezenska zemljevida dveh oseb tako različna, da osebi ne razumeta signalov drug drugega kot ljubezenskih. Takšne, napačno razumljene signale Milivojević razdeli v štiri skupine: namišljeni signali, zgrešeni signali, lažni signali in diskreditirani signali.

Namišljeni signali so signali, ki jih prejemnik doživlja kot ljubezenske, čeprav pošiljatelj ni imel tega namena, pri zgrešenih pa je ravno obratno. Lažni signali se pojavijo kot sredstvo manipulacije, ko bi pošiljatelj rad prek njih dosegel določen prikrit namen pri prejemniku, medtem ko diskreditirane signale prejemnik doživlja kot manipulacijo, čeprav je sporočevalčev namen iskren.

Nadalje se mladostnicam zdi v stiku z objektom vsekakor pomemben vtis, ki si ga njihova simpatija ustvari o njih, zato jih toliko bolj skrbi, kako se bodo obnašale v njeni bližini. Pazijo,

Nadalje se mladostnicam zdi v stiku z objektom vsekakor pomemben vtis, ki si ga njihova simpatija ustvari o njih, zato jih toliko bolj skrbi, kako se bodo obnašale v njeni bližini. Pazijo,