Samopodoba in zaljubljenost pri mladostnikih

»Ljubim te, a ne zgolj zato, ker si, kar si, a tudi zato, kar sem jaz, ko sem s tabo.« – Roy Croft Veliko mladostnikov se vsaj občasno sooča s problemom, da ne zmorejo ljubiti sebe, takšne, kot so. Vredne ljubezni se počutijo zgolj takrat, ko se dobro počutijo v svoji koži in ko so prepričani, da jih tudi okolica odobrava. V nasprotnem primeru se pojavijo občutki manjvrednosti in misli, kot na primer »ni dobro, da obstajam«. To prepričanje izhaja predvsem iz pogojevane starševske ljubezni (Milivojević, 2013). Takšno izhodiščno mišljenje je povod za negotovost vase in nenehno premlevanje svoje lastne vrednosti, tudi v povezavi z zaljubljenostjo in partnerskimi odnosi. Salomon (2009) in Erikson (1980) (v Gostečnik, 2010) poročata o tesni povezavi med samospoštovanjem in zmožnostjo ljubiti drugega. Če je samospoštovanje pri osebi pomanjkljivo, je zaljubljenost zato toliko močnejša in neobvladljivejša, saj postane ljubljeni objekt središče njenega življenja, nerealna navezanost nanj pa precej destruktivna. Nadalje Gostečnik (2016) sklepa, da se osebe, ki so na splošno manj gotove vase, hitreje zaljubijo, in sicer v osebe, za katere mislijo, da lahko zadovoljijo njihovo potrebo po ljubezni in spoštovanju, česar najverjetneje v preteklosti (znotraj družine) niso bile dovolj deležne. Nasprotno pa osebe, ki so bolj gotove vase, skrbno izbirajo partnerje in imajo zanje tudi višja merila.

Raziskava Dahla (2004, v Gostečnik, 2014) navaja, da je 25 % pozitivne samopodobe povezane s sprejemanjem svojega telesa. Feinsterin (2013, v Gostečnik, 2014) dodaja, da so v mladostništvu do zunanjega videza bolj kritična dekleta kot fantje. Telesna privlačnost je močno povezana tudi s popularnostjo med vrstniki. Kuhar (2004) ugotavlja (v raziskavi iz leta 2002), da je mladostnikom telesna samopodoba zelo pomembna, pri čemer največji vpliv nanjo pripisujejo mnenju vrstnikov. Skrbi jih, kako jih bodo videli drugi, še posebej, kako jih bodo

42 videli predstavniki nasprotnega spola. V kvantitativni raziskavi (Kuhar, 2002) med 307 srednješolci (184 dijakinj in 123 dijakov) je kar 45 % deklet odgovarjalo, da fantje pomembno ali zelo pomembno vplivajo na njihove občutke, misli in ideale o svojem telesu, prav tako je 42 % fantov odgovorilo, da jim najpomembnejše mnenje o njihovem telesu predstavlja mnenje vrstnic. Nadalje je avtorica prek fokusnih skupin z mladostnicami, starimi od 17 do 22 let, (poleg vloge medijev, staršev, vrstnikov in družbe pri oblikovanju telesne samopodobe) raziskovala tudi vpliv nasprotnega spola na telesno samopodobo mladostnic. Več kot polovica deklet se je strinjala, da se trudijo biti lepa, da bi ugajala nasprotnemu spolu, čeprav so večinoma poudarjala, da videz v resnih zvezah ne igra posebno pomembne vloge. Tudi dekleta, ki so bila v resnem razmerju, so odgovarjala, da jih najbolj skrbi, kako bi reagiral fant, če bi se zredila; menijo, da bi bila od svojih fantov deležna kritik in spodbujanja k hujšanju. To kaže na precejšnjo odvisnost od partnerjevega mnenja in na veliko pripravljenost za prilagajanje.

Čeprav zmenki in stalne zveze lahko precej pozitivno vplivajo na telesno samopodobo deklet in dokazujejo, da so zaželena in spolno privlačna, avtorica opozarja, da dekleta še vedno skrbi, kako s svojim telesom ugajati moškemu in kako se približati idealu ženskega telesa (Kuhar, 2004).

Seveda poleg telesne samopodobe na zaljubljanje vplivajo tudi ostala področja samopodobe, predvsem socialna samopodoba. Nekaj avtorjev (Connolly in Konarski, 1994; Kuttler, La Greca in Prinstein, 1999, v Furman in Shaffer, 2003) uporablja prav poseben pojem za tako imenovano romantično samopodobo – romantični samokoncept (romantic self-concept), ki je opredeljen s kriterijema prisotnosti romantične zveze v posameznikovem življenju in njeno kakovostjo. Na podlagi tega koncepta ugotavljajo, da mladostniki, ki so imeli pozitivne izkušnje v romantičnih doživetjih, sebe zaznavajo kot bolj privlačne, medtem ko tisti z bolj negativnimi izkušnjami dvomijo v svojo privlačnost in sposobnost biti »dober romantični partner«. Tako Harter (1988, v Furman in Shaffer, 2003) opaža vzajemno povezanost med romantičnim samokonceptom ter telesno in socialno samopodobo mladostnika.

Za obdobje mladostništva sta razvoj samopodobe in/ali identitete ključni razvojni nalogi, k čemur pa lahko veliko pripomorejo tudi okolica in pomembni drugi. Lahko se zgodi, da se mladostnik v želji po ugajanju pomembnim drugim – kar je lahko navsezadnje tudi mladostnikov romantični partner ali njegova simpatija – želi spremeniti oziroma prilagoditi, da bi dobil pozitivno potrditev zase. Pri tem se lahko v njem razvije miselnost: »Tak bom postal/-a, kot si ti želiš, da me boš imel/-a rad-/a«, kar se kaže tudi v raziskavi (Kuhar, 2004) o telesni samopodobi pri mladostnicah. Nenazadnje pa slabša samopodoba lahko vodi v depresijo, motenje hranjenja in celo samomor (Feinsterin, 2013, v Gostečnik, 2014). Slednjega naj bi po nekaterih podatkih načrtovalo kar 17 % srednješolske populacije (Dahl, 2004, v Gostečnik, 2014), vsakega dvanajstega mladostnika pa bi lahko diagnosticirali kot klinično depresivnega (Feinsterin, 2013, v Gostečnik, 2014). Tako lahko zaljubljenost, identiteto in samopodobo mladostnika povežemo tudi s psihosocialnimi stiskami v mladostništvu.

43 7 PSIHOSOCIALNE STISKE MLADOSTNIKOV V POVEZAVI Z

ZALJUBLJENOSTJO

7.1 Psihosocialne stiske v mladostništvu

»Čudno, kako prazen je svet, če manjka le ena sama oseba.« – Pierre de la Mure

Mladostništvo poznamo kot razvojno obdobje hitrih in velikih sprememb, ki lahko mladostniku prinesejo veliko pozitivnih novosti, hkrati pa mu lahko to dogajanje poraja tudi številna vprašanja, izzive in težave, zaradi katerih se znajde v stiski. Nekatere od teh stisk so povsem razvojne in sčasoma postanejo mladostniku obvladljive, druge pa presegajo mladostnikovo sposobnost spopadanja z njimi. Žorž (1997) opredeli stisko kot odziv osebe na doživljanje lastne situacije, v kateri vsaj ena od njenih potreb ni zadovoljena. Po tej definiciji se ljudje precej pogosto znajdemo v stiskah, vendar se skozi življenje učimo upravljati z njimi in s tem zadovoljevati svoje potrebe. Torej so stiske nujne za doseganje določene mere samostojnosti in osebnostno rast. V nekaterih primerih pa postanejo stiske, predvsem za otroke in mladostnike, škodljive. To so stiske, ki presegajo otrokove oziroma mladostnikove sposobnosti reševanja, ogrožajo njegov razvoj ali so časovno nepredvidljive.

Pogostost doživljanja stisk v mladostništvu in njihova intenzivnost sta odvisni od številnih dejavnikov, ki so lahko biološko ali družbeno pogojeni. Psihosocialne stiske so opredeljene kot stiske, ki primarno izvirajo iz posameznikovega okolja (Mikuš Kos, 2020). Nacionalni inštitut za javno zdravje vsaka štiri leta izvede novo raziskavo z naslovom Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Slovenij. Leta 2018 je v raziskavi sodelovalo 7449 mladostnic in mladostnikov, starih od enajst do sedemnajst let. V raziskavi so ugotovili, da je večina (89,7 %) zadovoljna s svojim življenjem, klinično pomembne težave in verjetnost depresije je bilo zaznati pri 9,2 % mladostnikov, pri tem pa je tretjina mladostnikov doživljala občutke žalosti in potrtosti, ki so trajali vsaj dva tedna. Nadalje 28,4 % mladostnikov poroča o vsaj dveh rednih psihosomatskih simptomih, 17 % mladostnikov pa je v zadnjem letu resno razmišljalo o poskusu samomora. V vseh navedenih kategorijah so bila dekleta zaznana kot bolj rizična skupina, še posebej petnajstletnice (Jeriček Klanšček idr., 2019). Ugotovitve te raziskave nam torej sporočajo pogostost nekaterih skrajnejših vedenj, za katerimi stojijo različne stiske mladostnic in mladostnikov. Kakšne pa so te stiske? So enake kot skrbi mladostnikov ali pa jih mladostniki sami sploh ne znajo poimenovati?

V nadaljevanju predstavim pogostost psihosocialnih stisk, za katere so mladostniki poiskali pomoč na forumu #tosemjaz ali zastavili vprašanje na TOM-u – telefonu za pomoč otrokom in mladostnikom. Med drugim analizi poročata tudi o pogostosti težav v povezavi z romantičnimi odnosi in jih postavita v kontekst preostalih obravnavanih tematskih področij. S tem pa lahko pravzaprav vidimo, ali sta res ljubezen in zaljubljenost tisto, kar v večji meri obremenjuje mladostnike in ali se zaradi tega obračajo tudi na anonimne vire pomoči.

Analiza 5870 vprašanj s spletnega foruma #tosemjaz, prejetih v obdobju dveh let (2012 in 2013), je pokazala zanimive rezultate in doprinesla k pregledu težav, s katerimi se mladostniki soočajo in v zvezi z njimi iščejo pomoč na spletu. Gre za vrsto spletne svetovalnice, kjer mladostniki lahko anonimno postavijo svoja vprašanja, na katera potem odgovorijo strokovnjaki prostovoljci z najrazličnejših področij (psihologije, zdravstva, sociale,

44 pedagogike in drugo). Poleg strokovnjakov lahko na vprašanja odgovarjajo tudi vrstniki, ki sovrstniku tako podajo svoj pogled, nasvet ali mnenje glede danega problema.V analiziranem obdobju so tri četrt vprašanj postavila dekleta (75 %), 25 % pa fantje. Pri tem so več kot polovico vprašanj zastavili mladostniki, stari od 14 do 17 let (Lekić idr., 2014).

TOM je telefon (pa tudi spletna klepetalnica), namenjen otrokom in mladostnikom, ki se srečujejo z najrazličnejšimi stiskami. Deluje v okviru Zveze prijateljev mladine Slovenije, pri njem pa sodeluje okrog 200 svetovalcev po različnih krajih Slovenije (TOM: Telefon za otroke in mladostnike, b. d.). Podatki, ki jih bom navedla v nadaljevanju, predstavljajo analizo stanja leta 2019. V tem letu so zabeležili 4905 klicev. Klicatelji so bili stari od štiri pa do petindvajset let, posamični klici pa so zajemali tudi starost med osemindvajsetim in dvainštiridesetim letom (S. Murk, osebna komunikacija, junij 2020).

Glede na vsebino vprašanj na forumu #tosemjaz so vprašanja analizirali po pogostosti in jih razvrstili v naslednje kategorije: telo (21 %), odnosi (20 %), spolno zdravje (15 %), telesno zdravje (12 %), duševno zdravje (10 %), spolnost (9 %), problemi, povezani s šolo (7 %), droge in zasvojenost (1 %), mnenja in odnos do družbe (manj kot odstotek), preostalih 5 % pa so predstavljala preusmerjena vprašanja. Dekleta so največ vprašanj zastavila pod kategorijo telo (22 %), na drugem mestu so bili odnosi (20 %), tretja najpogostejša kategorija pa je bilo spolno zdravje (14 %). Za razliko od deklet so fantje najpogosteje zastavljali vprašanja glede odnosov (21 %), sledili pa sta kategoriji telo in spolno zdravje (obe 17 %). Tudi v starostni kategoriji srednjega mladostništva (od 14 do 17 let) so prevladovale iste kategorije, in sicer so mladostniki najpogosteje zastavljali vprašanja na temo telo (27 %), sledili so odnosi (20 %) in spolno zdravje (12 %) (Lekić idr., 2014). Na TOM telefonu so bili klici najpogosteje povezani s težavami v vrstniških odnosih (24 %), sledili sta družina (21%) in ljubezenske težave (19 %), pa kategorija ostalo (16%), telesni razvoj in spolnost (15%), 14% je bilo klicev, povezanih s psihičnimi težavami in prav toliko s šolo, v 5% klicev pa je šlo za telesne težave. V manj kot 5% so bile zastopane kategorije: zasvojenost, internet, zlorabe, samomor in socialno-ekonomske stiske (S. Murk, osebna komunikacija, junij 2020).

Kategorija odnosi (#tosemjaz) je v analizi vsebovala pet podkategorij in njihovo pogostost:

zaljubljenost/ljubezen (54 %), odnosi z vrstniki (29 %), odnosi v družini (14 %), odklonsko vedenje (14 primerov žrtev spolnih zlorab, vprašanj z drugim odklonskim vedenjem v tem obdobju niso zabeležili) in kategorija razno. Tako po spolu kot tudi po starosti na prvem mestu izstopa podkategorija zaljubljenost/ljubezen (fantje: 70 %, dekleta: 48 %; tudi v vseh starostnih kategorijah, od 10 do 21 let, je bila več kot polovica vprašanj o odnosih vezana na kategorijo ljubezen/zaljubljenost). Ta vprašanja so bila tudi najdaljša, pogosto so presegala petsto znakov, kar nakazuje na njihovo kompleksnost (Lekić idr., 2014). O kompleksnosti in prepletenosti ljubezenskih težav z drugimi kategorijami poročajo tudi na TOM telefonu in opozarjajo, da so pogosto k tem težavam pridružene tudi druge stiske ali pa pravzaprav izhajajo iz njih. V kategoriji ljubezen so zabeležili nekoliko več klicev žensk (ženke: 56%, moški: 40%, ostalo neopredeljeno). Največ ljudi obeh spolov, ki so klicali v povezavi z ljubeznijo, je bilo starih 14 in 15 let. Klici žensk so prevladovali tudi v kategoriji vrstniški odnosi (ženske: 53%, moški:

45%), v kateri je bilo največ klicateljev starih od 11 do 14 let (S. Murk, osebna komunikacija, junij 2020).

45 Mladi v povezavi z zaljubljenostjo zastavljajo vprašanja v stilu: »Ali to pomeni, da sem ji/mu vešč ali je zaljubljen/-a vame?«. Opisujejo skrite poglede, zardevanje in poročajo o obračanju v stran ter sramežljivosti. Pogosto je tudi vprašanje: »Kako osvojiti punco oziroma fanta?«.

Mladi pričakujejo hiter in učinkovit recept. Želijo si, da bi bili pri svojem osvajanju uspešni in da bi bila njihova ljubezen takšna, kot so si predstavljali. Svetovalci opozarjajo, da si mladostniki ne pustijo doživeti svojih izkušenj in se iz tega učiti, temveč bi radi garantiran recept varnosti, kar pa v (ljubezenskih) odnosih ni niti približno mogoče (Lekić idr., 2014). Na TOM telefon otroci in mladostniki največ kličejo (v kategoriji ljubezen) zaradi zaljubljenosti.

Npr. nekdo jim je všeč, a ne vedo, kako mu/ji to pokazati, ali pa ne vedo, ali je drugi osebi tudi sam/-a všeč (tudi sramežljivost, dvema je všeč isti fant, prvi poljub, prvi zmenek, težave s starši v povezavi z zaljubljenostjo ...). Poleg tega se pojavljajo teme, ki so vezane že na partnerski odnos, razne težave v partnerskem odnosu, razhod in s tem povezane stiske. Pogoste vsebine teh klicev so: varanje, ljubosumje, občutek neljubljenosti, razne oblike nasilja, istospolna usmerjenost (S. Murk, osebna komunikacija, junij 2020).

Iz navedenih podatkov lahko ugotovimo, da so mladostniki iskali največ informacij in rešitev za svoje težave v povezavi s svojim telesom in odnosi. Za slednje so mladostniki na TOM telefon večkrat poklicali zaradi vrstniških in družinskih odnosov (manj zaradi ljubezenskih), na forumu #tosemjaz pa so v analizi precej izstopali ljubezenski odnosi. Vsekakor se težave v navedenih odnosnih kategorijah večkrat prepletajo. Iz obeh analiz je dobro razvidna aktualnost ljubezenskih odnosov v mladostništvu, tako pri fantih kot pri dekletih, še posebej med štirinajst- in petnajstletniki. Glede na to, da sta tako forum kot telefon za pomoč v stiski anonimna vira pomoči, lahko sklepamo, da kategoriji telo in odnosi vsebujeta tudi tabu teme, o katerih je mladostnikom manj prijetno govoriti tako z odraslimi kot z vrstniki v svoji bližini.

Možno je tudi, da se s temi težavami obračajo na anonimne vire pomoči, ker do sedaj za svojo stisko od bližnjih niso dobili primernega nasveta ali podpore. Torej so tudi »ljubezenske težave« tiste, ki so lahko pri mladostnikih pogoste in/ali jim je o njih neprijetno govoriti ter/ali zanje ne najdejo pravega razumevanja v svoji okolici.

7.2 Zaljubljenost kot sprožilec ali zaviralec psihosocialnih stisk

»Tisti, ki jih ljubezen ni nikoli ranila, nikdar ne bodo mogli reči “Živel sem!”, kajti v resnici niso nikoli živeli.« – Paulo Coelho

Zaljubljenost lahko v mladostništvu prinese dodatne težave, po drugi strani pa lahko tudi omili spopadanje z že aktualnimi stiskami. V stanju zaljubljenosti mladostnik namreč ne živi popolnoma v realnosti, kar mu lahko olajša ali pa v nekaterih primerih dodatno zagreni življenje. S povezanostjo duševnega blagostanja in najstniških romantičnih odnosov se ukvarjajo tudi Gómez-López idr. (2019), ki poudarjajo, da zdravi in kakovostni romantični odnosi pomembno pripomorejo k splošnemu dobremu počutju, medtem ko zlorabljajoči in nasilni odnosi povečujejo stiske mladostnikov.

V nadaljevanju bom navedla pogoste težave, vedenja in čutenja mladostnikov ter jih poskušala povezati s stanjem zaljubljenosti. Pri tem se bom dotaknila splošnega vpliva zaljubljenosti in romantičnih razmerij na mladostnikovo razpoloženje, pa tudi povezave z depresijo, anksioznostjo, samopoškodovalnim in samomorilnim vedenjem, delinkventnim vedenjem ter zgodnjo zlorabo drog in alkohola. Razumeti moramo, da mladostniki svoje pozitivne, pa tudi

46 negativne izkušnje pogosto doživljajo močneje, bolj čustveno kot kasneje v odraslosti. Tako lahko objektivno malenkostno stanje v njih sproži buren odziv, ki mu lahko sledi skrajno vedenje.

Zaljubljenost in najstniška razmerja pomembno vplivajo na mladostnikov razvoj in razpoloženje. Rogers idr. (2018) so raziskovali, kako vsakodnevne romantične izkušnje vplivajo na negativno razpoloženje najstnikov, ki so v razmerjih. Pri tem so ugotovili, da kljub temu da partnerja ne živita v istem gospodinjstvu, v razmerjih pogosto pride do pojava čustvene koregulacije ali čustvene okužbe (gre za medsebojno razpoloženjsko vplivanje). Tako dnevne romantične interakcije, kot so na primer konflikti, močno razpoloženjsko vplivajo na partnerja.

Več časa ko partnerja preživita skupaj, višja je potem tudi koregulacija. Čeprav mladostniki običajno ne živijo skupaj s svojimi partnerji, pa so zaradi svoje neizkušenosti z razmerji pogosto še bolj ranljivi in dovzetni za čustveno okužbo kot odrasli.

Na razpoloženje mladostnikov ne vplivajo samo najstniška razmerja, temveč je dovolj zgolj najstniška »zatreskanost« (crush). Zanimiva študija, ki sta jo pripravila Bowker in Etki (2016), ugotavlja, da »zatreskanost« predstavlja pomembne razvojne izkušnje v obdobju zgodnje adolescence (povprečna starost udeležencev je bila 12 let) ter je povezana z razpoloženjem in osebnostnimi lastnostmi najstnika. Tisti mladostniki, ki so bili bolj nagnjeni k depresivnim simptomom, naj bi bili bolj dovzetni za razvoj »zatreskanosti«. Zatreskanost se je pri mladostnikih, ki so bili nagnjeni k simptomom anksioznosti, pokazala kot zaščitni faktor pred razvojem depresivnih simptomov, medtem ko je zatreskanost za mladostnike, ki niso poročali ne o depresivnih in ne o anksioznih simptomih, predstavljala faktor tveganja za razvoj depresivnih simptomov. Slednje raziskovalca pojasnjujeta s tem, da se takšni mladostniki ne znajdejo prav dobro v fantazemskih odnosih (namišljenih odnosih, pogosto brez konkretnega stika) za razliko od mladostnikov, ki so nagnjeni k anksioznosti in jim je to nekako bolj domača izkušnja. Poleg tega so mladostniki brez anksioznih znakov zaradi svoje družabnosti večkrat tudi sami tarča zatreskanosti. Nekaterim lahko to prija, drugi pa so zaradi tega še bolj žalostni, saj sami ne čutijo enako in si hkrati želijo biti opaženi od neke druge osebe.

Odrasli, ki so v romantičnih zvezah, pogosto kažejo boljše duševno zdravje kot tisti, ki so samski. Nasprotno pa mladostniki, ki zgodaj vstopajo v romantična razmerja, kažejo več depresivnih simptomov kot tisti mladostniki, ki so samski (Joyner in Udry 2000; Umberson idr., 2013; Umberson in Williams 1999, v Olson in Crosnoe, 2017). Strokovnjaki ugotavljajo, da je tveganje za razvoj depresivnih simptomov izrazitejše pri mladostnicah, ki zgodaj vstopajo v intimne odnose, kot pa pri mladostnikih. S starostjo pa tudi to tveganje upada (Olson in Crosnoe, 2017). Vendar pa obdobje adolescence pri dekletih predstavlja dvakrat večjo verjetnost za razvoj depresije kot pri fantih (AACAP, 2007; Forum on Child and Family Statistics, 2011, v Choate, 2014). Vzrok za to najdemo v povsem bioloških, kognitivnih in medosebnih dejavnikih, ki predstavljajo večjo ranljivost za dekleta. Ti dejavniki v kombinaciji z večjimi (bolezni, smrti bližnjih, nesreče ...) in manjšimi stresnimi dogodki (konflikti v medosebnih odnosih, romantična razmerja, vpliv medijev ...) lahko vodijo do depresivnih epizod. Povečano tveganje za razvoj depresije pri mladostnicah predstavljajo tudi potlačevanje jeze, visoka empatija, posluževanje ruminacije (pretirano notranje premlevanje težav),

47 obsedenost s sprejetostjo pri vrstnikih in želja približati se idealni podobi, ki jo prikazujejo mediji (Choate, 2014).

Z depresivnimi simptomi se lažje spopadajo tisti mladostniki, ki imajo bolje razvite veščine pozitivno naravnanega reševanja problemov in podporo prijateljev. Tudi za najstnike, ki so v ljubečih, podpornih razmerjih, je tveganje za nastanek depresivnih simptomov nižje (Szwedo idr., 2015). V raziskavi so Verhallen idr. (2019) preučevali pojavnost depresivnih simptomov pri ljudeh, ki so se pred šestimi meseci ali manj razšli s partnerjem, in pri ljudeh, ki so bili v trenutku raziskave v zvezi. Ugotovitve so pokazale, da v skupini, ki je doživela razhod, sicer posameznikov ne morejo označiti kot depresivnih (simptomi blage do hude depresije je izražalo 26,8 % udeležencev), vendar pa so na ravni skupine imeli pomembno več simptomov depresije kot skupina, katere posamezniki so bili trenutno v razmerju. Z raziskavo so ugotovili, da je lahko izkušnja razhoda primeren raziskovalni model za preučevanje depresivnih simptomov pri osebah brez diagnosticiranih duševnih motenj.

Tako so zatreskanost, zaljubljenost in romantična razmerja lahko precej povezani z depresivnimi simptomi, pa tudi z njihovim preprečevanjem, še posebej pri mladostnicah.

Sklepamo lahko tudi, da so zgodnja vstopanja najstnic v razmerja povezana z domnevno težjo družinsko problematiko, kar se lahko poleg nepripravljenosti na partnerski odnos in razočaranj, povezanih s tem, kaže v razvoju depresivnih simptomov.

Tudi Price idr. (2016) so v raziskavi ugotavljali povezanost najstniških romantičnih razmerij in duševnega zdravja. Analizirali so 4019 klicev, povezanih z ljubezenskimi težavami, na enem od avstralskih telefonov za pomoč otrokom in mladostnikom. Pri tem so ugotovili, da je največ stresa mladostnikom (10–18 let) ne glede na spol predstavljal prav razhod s partnerjem oziroma stanje po razmerju. To predstavlja tudi največje tveganje za poslabšanje duševnega zdravja:

22, 6 % takšnih klicev je bilo povezanih tudi s samopoškodovalnim vedenjem, 9,9 % pa celo s samomorilnim vedenjem.

Nekaj raziskav preučuje mladostniške zaljubljenosti v povezavi z zlorabo alkohola in drog ter delinkventnim vedenjem. Salvatore idr. (2016) so anketirali študente prvega letnika kolidža v povezavi z romantičnimi odnosi in pitjem alkohola. Ugotovili so, da študentje, ki intenzivno hodijo na zmenke, uživajo več alkohola kot pa študentje, ki so samski oziroma v trajnejših zvezah. Tudi Cui idr. (2012) ugotavljajo povezavo med najstniškimi razmerji in delinkventnim vedenjem; večje število razmerij naj bi bilo eden izmed faktorjev (poleg družinskega in

Nekaj raziskav preučuje mladostniške zaljubljenosti v povezavi z zlorabo alkohola in drog ter delinkventnim vedenjem. Salvatore idr. (2016) so anketirali študente prvega letnika kolidža v povezavi z romantičnimi odnosi in pitjem alkohola. Ugotovili so, da študentje, ki intenzivno hodijo na zmenke, uživajo več alkohola kot pa študentje, ki so samski oziroma v trajnejših zvezah. Tudi Cui idr. (2012) ugotavljajo povezavo med najstniškimi razmerji in delinkventnim vedenjem; večje število razmerij naj bi bilo eden izmed faktorjev (poleg družinskega in