RV1: Kakšne predstave imajo mladostnice o zaljubljenosti in ljubezni ter kako se te

Pri raziskavi me je med drugim zanimalo, kako mladostnice razumejo pojme ljubezen, zaljubljenost in všečnost ter ali jih sploh razlikujejo med seboj. Pojasniti razumevanje teh pojmov za kar nekaj mladostnic ni bila ravno lahka naloga. Tako so nekatere nakazale svoje razmišljanje prek konkretnih primerov, težje pa so to povezale v abstraktne koncepte.

1. KATEGORIJA: RAZUMEVANJE OSNOVNIH POJMOV (LJUBEZEN, ZALJUBLJENOST, VŠEČNOST): Kategorija vsebuje vse definicije in predstave mladostnic, kaj zanje pomeni ljubezen, kaj zaljubljenost in kaj všečnost, ter razlikovanje med njimi. V analizi so zajeti odgovori vseh mladostnic (skupine A, B in C) iz obeh intervjujev.

58 Slika 2

Prikaz razumevanja osnovnih pojmov: ljubezen, zaljubljenost in všečnost

RAZUMEVANJE LJUBEZNI: Podkategorija zajema izjave mladostnic, ki so vezane na razumevanje ljubezni. Njihove odgovore lahko razvrstimo v naslednje sklope: ljubezen kot odnos, različne vrste ljubezni, ljubezen kot čustvo ali celo potreba in kvalitete ljubezenskega odnosa.

Ljubezen kot odnos

Najosnovnejše razumevanje ljubezni se kaže v opredelitvi, da je ljubezen odločitev za odnos med dvema osebama: »… pol pa je ljubezen to, da se odločš, da maš enga rad, in pol to prakticiraš« (Oranžna, B6-S), vendar nekatere mladostnice menijo, da ni nujno, da je to odnos med dvema osebama, temveč je ljubezenski odnos možen tudi med osebo in neko stvarjo:

»Odnos, med dvema osebama al pa med osebo in neko stvarjo. Pač lhk je to zdej kot čustvo al pa je to pač neki, sam k maš zlo rad. Pač je lhk to šport. Pač ni nujno, da je to sam med človekom in človekom« (Oker, C3-F). Po drugi strani pa gre razmišljanje še širše od samega odnosa in se ljubezen razume kot določena naravnanost do drugega: »pač ljubezen ni nujno nek partnerski odnos, ampak način, kako se ti obnašaš do ene osebe, izražaš čustva in dejanja do te osebe« (Modra, B3-S).

59 Različne vrste ljubezni

Iz tega razmišljanja sledijo predpostavke, da poznamo več vrst ljubezni, tako do ljudi kot do stvari: »da obstaja rečmo več različnih ljubezni, ljubezen do družine, ki ti je že prirojena, pa ljubezen do stvari, ki jih rad počneš, pa ljubezen, ne vem, do narave in živali, pa do človeka … hm … Ne vem, kko naj to razložim« (Bela, B1-S). Dekleta pa vidijo ljubezen do stvari tudi kot nenujno najbolj ustrezno: »Ja odvisen zakaj pač ... lhk je ljubezen do družine, lahk je pa tut ljubezen do stvari. Ta pa ni preveč dobra ... ampk ... no, mislm, je v redu, ampak ni dobr, da si navezana na stvari. Pol pa še do družine pa prijateljev je pa tut drugačna ljubezen, kukr do kkšnega fanta« (Srebrna, B5-S). Takšen vseobsegajoč pogled na ljubezen se na primer sklada s pogledom Šimleše (2013), hkrati pa na past vsesplošnega pojmovanja odnosov in stanj kot ljubezni opozarja Milivojević (2018). Skratka, pri odgovorih je veliko deklet poudarjalo, da poznamo več vrst ljubezni: do družine, prijateljev, partnerja in do drugih bližnjih: »Jst mislm, da ljubezen delimo na več vrst in je vsaka na nek način pomembna in brez nje življenja ni.

Prepletajo se z življenjem in življenje se z njimi prepleta. Maš pač partnersko, prijateljsko, družinsko« (Zlata, A3-S), ter dodajalo, da ob besedi ljubezen ne pomislijo zgolj na partnersko ljubezen: »Pač ja, to ni samo romantična ljubezen, ampak tut platonična in druge vrste ljubezni« (Rdeča, A1-S). To, da poznamo v odnosih med ljudmi več vrst ljubezni, je vsekakor pomembno dognanje, prek katerega pa lahko tudi primerjamo ljubezenska čustva med seboj (ljubezen do partnerja, ljubezen do mame, otrok, prijatelja …), ki jih vsekakor različno občutimo, čeprav poimenujemo enako. Nadalje ljubezen ena od mladostnic razume kot prisotnost božanstva med nami: »Ja ... Ljubezen se men zdi tko … Bog je pač ljubezen. On se pa kaže v odnosih med nami … in pol je več vrst ljubezni. Lhk maš prijatelja rad, lhk maš starše, lhk svojega partnerja – no, to je drugač. To ga res ljubiš in z njemu deliš življenje«

(Oranžna, B6-S). Torej se lahko ljubezen razume kot višjo silo, religijo ali pa vsaj del nje. O tem poroča tudi Precht (2010), ki ljubezen opredeli kot možen smisel življenja, vendar samo v primeru, ko je enačimo z religijo, saj je religija nekaj relativno stalnega, ki temelji na skupnosti, medtem ko partnersko ljubezen vidi kot diado dveh oseb, ki ni nujno stabilna.

Ljubezen kot čustvo ali potreba

Nekatere mladostnice ljubezen opredeljuje kot prijetno čustvo do neke osebe, iz tega pa sledijo pričakovana vedenja in naravnanosti: »Ne vem ... čustvo, k ga gojiš do nekoga /…/, tk da res ceniš to osebo, pa jo spoštuješ, pa ji zaupaš. Pa da boš vse za to osebo naredu, ne glede na to, kaj se bo zgodil in ja ...« (Siva, C2-F) ali »je čustvo, ki ga gojiš do neke osebe in am … Ko si zaljubljen al pa ko maš nekoga rad, postaviš to ljubezen pred sebe, želiš to osebo varovati, si pristen s to osebo« (Rdeča, A1-S). Mnogi avtorji ljubezen opredelijo kot kompleksno oziroma sestavljeno čustvo, saj jo tako lažje razložimo. Tako na primer Milivojević (2008) ljubezen pojasni z mrežo emocionalnih odnosov, ki vsebujejo naslednja čustva: ugajanje, željo, frustracijo, skrb in sočustvovanje, ljubezensko bojazen, ljubosumje in žalost. Nekateri drugi avtorji pa se sprašujejo, ali ljubezen nemara ne presega samega čustva in ali zanjo sploh veljajo značilnosti čustev (npr. Gašperlin, 2016; Langeslag in van Strien, 2016; Precht, 2010; Surti in Langeslag, 2019). Tudi nekatere druge intervjuvanke razmišljajo, da je ljubezen nekaj več kot samo čustvo: »Ljubezen .. waw. Pač, če sam tk rečeš, kot beseda je to težko opisat. Ni sam čustvo, to je neki več, pač res, to je neki precej velikega, vsaj za mene … Pač da ti nekomu

rečeš, da ga ljubiš, je pač res ... to je neki zlo pomembnega in zlo močnega in

60 ja« (Roza, A2-S). Zaznati je bilo celo predstave, da je ljubezen človeška potreba: »Pač na ljubezen mormo gledat tko, da se brez nje ne da. Pač to je človeška potreba, človek rabi bližino, objem česarkoli maš rad oziroma se ti zdi, da brez tega ne moreš. Ljubezen nas obdaja na vse mogoče načine« (Zlata, A3-S). Rjava (C1-F) vidi celo samo partnersko ljubezen kot temeljno človeško potrebo: »V bistvu, da maš enga ful rad in da bi rad ostal z njim do konca življenja in veš, da brez njega ne bi mogel živet.« Vendar nekateri avtorji pravijo, da je ta pogled precej skrajen. Seveda je ljubezen in občutek pripadnosti ena izmed človeških potreb (npr. Maslow, 1982), vendar je temeljna preživetvena potreba zgolj za otroke (torej ljubezen staršev ali skrbnikov), za odrasle osebe pa naj ne bi predstavljala vira preživetja, temveč zgolj boljšo kvaliteto življenja (Milivojević, 2018).

Kvalitete odnosa, v katerem je ljubezen

Še en način razlage ljubezni je opredelitev naravnanosti odnosa do druge osebe prek pričakovanj in dejanj. Tako mladostnice poročajo, da gre vsekakor za pozitivno naravnanost do druge osebe, ki jo imaš rad in za katero ti je mar. To se kaže v tem, da jo pogrešaš, če je ni, pričakuješ pa tudi vzajemno spoštovanje, zaupanje in zvestobo: »Ljubezen /…/ skupno je pa to, da ti v osebo verjameš, jo spoštuješ in zagovarjaš in jo imaš pač rad. To pomeni, da brez nje ne moreš, da kadar je ni, jo pogrešaš, in da se spomniš ob kakšnih takšnih trenutkih, o to sva pa midva skupi počela. In da ti res pomenijo ti majhni trenutki, tudi če ni nič posebnega, da jih preživiš skupaj« (Zlata, A3-F). Poleg tega mladostnice od ljubezenskega odnosa pričakujejo tudi, da so lahko z nekom to, kar so, torej da gre v takšnem odnosu za brezpogojno sprejemanje in pripravljenost narediti vse za drugega: »To, da si za neko osebo pripravljen narediti vse – tut v nekih težkih trenutkih in situacijah –, da mu pomagaš, da ga maš rad in vse, da sprejmeš kake njegove manjše slabosti in še vseeno ostaneš z njim« (Turkizna, A5-S). Ljubezen se kaže tudi v skupnem preživljanju časa in načrtovanju skupne prihodnosti: »ko te da vedno na prvo mesto, si vzame čas zate, mislm, drug za drugega. Pa da imata skupne hobije pa skupno prihodnost nekak načrtovano že« (Vijolična, B4-S) in »Da se te ne sramuje, da je ponosn, da te ma, pa da okrog skp hodš, pa da čim več cajta skp preživlaš, pa da te tut v svojo družbo vpele, pa predstav staršema pa tko ...« (Vijolična, A4-F) ter v deljenju podobnih vrednot: »Če maš ti nekoga rad, pa ma on tebe rad, je potem to ljubezen in potem si na tak lep način izkazujeta ljubezen, pa mata lepe vrednote« (Modra, B3-F). Pogosto je bilo tudi zaslediti misel, da v ljubezni postavimo potrebe in želje drugega pred svoje: »Ja to, da, am, v bistvu lohko neki nekomu daš, brez da sam pričakujš, da ti on neki nazaj da« (Zelena, B2-F). Avtorji uporabljajo različna merila za kvaliteto ljubezenskega odnosa. Tako na primer Vanstenvegen (2014) ljubezenski odnos opredeli kot več načinov vzajemnega delovanja: deljenje besed (iskanje skupnega pogleda na življenje), deljenje občutkov (deljenje podobnih občutkov in empatično razumevanje drugačnih občutij), skupno uživanje, skupno reševanje problemov in sodelovanje.

RAZUMEVANJE ZALJUBLJENOSTI: Podkategorija vsebuje vse definicije in predstave mladostnic, kaj zanje pomeni zaljubljenost. Odgovore lahko razvrstimo v naslednje sklope:

zaljubljenost kot faza, zaljubljenost kot čustvo, občutek in zaljubljenost kot želja.

61 Zaljubljenost kot faza

Mladostnice zaljubljenost opredeljujejo kot fazo po všečnosti in pred ljubeznijo: »Men se zdi, da so to tko faze. Všeč mi je nekdo, zaljubljenost je, ko človeka že bolj poznaš, ljubezen pa, ko človeka res že zelo dobro poznaš in lahko našteješ vse njegove pozitivne lastnosti in pomanjkljivosti. /…/ Zaljubljenost je v bistvu taka faza, ko ti si uno, aha, všeč mi je, ampk ne veš, al je to to al ni to to. To je una najbolj zmedena faza, ker si pač uno: Kaj delam?!!« (Zlata, A3-F). Po svoje vidijo zaljubljenost kot fazo, ki je veliko močnejša od same všečnosti: »pač ne morem jst tm kr enga vidt pa rečt, o zaljubljena sem v njega. Pač men se to zdi veliko bolj globoko čustvo, kokr če ti je samo všeč al pa se ti zdi lep, ga moraš bl spoznat ...« (Črna, A4-F), po drugi strani pa je še vedno precej manj globoko stanje kot ljubezen: »To je sam en del pred ljubeznijo, pač k ni še ljubezen, ni tko trdno, ampk je sam ta prva faza, k sta si všeč pa to in se stvar začne dogajat« (Vijolična, B4-S). Fazno umeščanje pojmov je na nek način smiselno, saj so lahko zaljubljenost, ljubezen in všečnost med seboj povezane in hkrati diferencirane. Vendar pa obstaja težava, če imajo osebe predstavo nujnega faznega poteka, saj se ne rodi iz vsake zaljubljenosti ljubezen in pred vsako ljubeznijo ni nujno zaljubljenosti.

Zaljubljenost kot čustvo, občutek

Nekatera dekleta zaljubljenost opisujejo kot občutek, na primer »metuljčkov v trebuhu«:

»zaljubljenost pa je uno, k maš metuljčke v trebuhu, pa ga še tolk ne poznaš, ti je sam na videz všeč« (Rjava, C1-F) ali ko ti »poskoči srce«: »Zame pomeni zaljubljenost … tko na začetku, k zagledaš nekega fanta, da ti mal poskoč srce, pa da si tko mal živčen, pa te skrbi, kk zgledaš

…« (Siva, C2-F). Tudi v poljudni literaturi lahko zasledimo takšne metaforične izraze. V resnici je težko opisati, kaj se pravzaprav dogaja z osebo, ko občuti zaljubljenost, še posebej pa je to težko nekomu, ki takšnega občutka še ni doživel. Tako so »metuljčki v trebuhu« dobro poznana fraza, ki nakazuje posebnost občutja. Če pa pogledamo še bolj stvarno, gre dejansko za kemijske procese, ki se dogajajo v našem telesu. Ena od intervjuvank tako zaljubljenost enači tudi s kemijsko reakcijo, ki služi kot pomoč pri navezovanju stika z drugo osebo: »Ja to je nekakšna kemijska reakcija v našem telesu, k pač vidiš nekoga, pa se z njim družiš in ti na ta način nekak postaja všeč. /…/ Zaljubljenost je tko, da nam pomaga, da nas na začetku skup sprav, pa da maš te filinge pa to …« (Oranžna, B6-S). Tudi Hendrix (1999) opiše dogajanje v zaljubljenih možganih kot intenzivno izločanje hormonov sreče, ki povečajo našo možnost zaznavanja in pospešijo naš srčni utrip ter poskrbijo za to, da je svet videti lepši in da se počutimo na vrhuncu svojih moči. Skratka, pri zaljubljenosti ti je nekdo posebno všeč, vendar ta občutek ni nujno obojestranski: » Recmo pri zaljubljenosti ti je nekdo všeč. Ni nujno, da si ti njemu, lahko da si …« (Rumena, A6-F), po drugi strani pa nekatere mladostnice zaljubljenost vidijo tudi v razmerju: »Ja, zaljubljenost je pa bl tak v izi. En ti je mal všeč pa si pač tk … všeč ti je in ... pač lhk sta tut skupaj kot par pa sta zaljubljena. /…/ Tk za najstniška leta sploh se mi zdi, da je bolj značilna zaljubljenost. Ljubezen je redkejša, so pa tut primeri« (Roza, A2-S). Ob tem bi lahko zaljubljenost opisali kot projekcijo predstave o idealnem partnerju na drugo osebo (Milivojević, 2008), pa naj bo to v popolnoma oddaljenem, fantazemskem odnosu ali pa v razmerju. Dogajanje v možganih je precej podobno kljub navidezno očitnim razlikam v bližini objekta, kar je precej fascinantno.

62 Sicer pa nekatere mladostnice vidijo zaljubljenost kot čustvo, ki ga ne pokažeš drugemu:

»Torej, da ti je nekdo všeč, pa da mu ne poveš« (Rumena, A6-S); »Zaljubljenost je bl tko, da neki čutiš, pa tega ne izražaš« (Bež, C4-F). Morda ga mladostnice tako vidijo tudi zato, ker se v tem občutju skriva neka dvojnost prijetnih in neprijetnih občutij: »oh, kaj bo vse to prineslo, same probleme bom meu sam s sabo, kko bom to povedu nekomu drugemu, se mu bo zdelo čudno. In se mi zdi, da … ja, zaljubljenost je težka, ampk hkrati zelu lepa, ker pač doživiš občutke, k so redki in jih ne moreš doživet pri družinski al pa prijateljski ljubezni, ker so vezani na eno osebo in njene lastnosti, karkoli že, kar te na njej privlači. Pol pa sčasoma vidiš, al je to dejansko kej več od zaljubljenosti al si pač ostal na točki, ko ne veš, kaj je …« (Zlata, A3-F). Še bolj poenostavljeno je to povedala Rjava (C1-F): »Zaljubljenost je pa bl uno, da ko ga vidiš, ti je neprijetno, ampak hkrati ful fajn.« Ker zaljubljenost spremljajo precej mešani občutki, ki si jih mladostnice morda niti ne znajo dobro pojasniti, je verjetno včasih lažje to čustvo prikriti, tako pred drugimi kot pred samim objektom zaljubljenosti.

Zaljubljenost kot želja

Nenazadnje je zaljubljenost v svojem bistvu želja. Ta se kaže v grajenju iluzije in projiciranju podobe idealnega partnerja na neko osebo, torej želja, kakšna bi izbrana oseba morala biti.

Tega se nekatere mladostnice dobro zavedajo: »Ja zaljubljenost je, da ti je neki, nekdo všeč, in pač am, ne vem, si pač predstavljaš, kk bi blo, če bi biu z njim, ampak pol pa recimo, d ti nekak rata in pridš s to osebo skupi, pa ugotoviš, da sploh ni taka, kot si predstavljaš« (Zelena, B2-F). Zaljubljenost je tudi želja, ki vsebuje fantazije in sanjarjenja o skupnem preživljanju časa s to osebo: »Ja ko vidiš fanta in je lep in potem razmišljaš o njem in si predstavljaš scenarije, kk bi šla ti do njega, in pol ugotoviš, da je itak nemogoče in ja … pol na koncu obupaš« (Modra, B3-F) oziroma želja in predstava o razmerju s to osebo: »Ja, da ti je en všeč. Pa da bi biu tko z njim, ne ...« (Srebrna, B5-S) in »Ja zaljubljenost je tk enostranska, zdi se ti, da če bi teu bit z nekom, se ti zdi to nedosegljivo in je to samo v tebi« (Modra, B3-F). Turkizna (A5-F) pa na primer opozarja, da kljub temu da je zaljubljenost želja po biti z nekom skupaj, pa ta želja po njenem mnenju ni dovolj za neko trajnejše razmerje: »Zaljubljenost je to, da bi hodila z nekom, ljubezen je pa pol sčasoma … Pač tko, men se zdi, da če ti je nekdo všeč, še ni to nujno, da začneš zvezo, zaljubljenost ni dovolj za poroko.«

RAZUMEVANJE VŠEČNOSTI: Podkategorija vsebuje vse definicije in predstave mladostnic, kaj zanje pomeni všečnost. Odgovore lahko razvrstimo v naslednja sklopa:

všečnost kot faza, površinskost – brez vpletanja globljih čustev.

Všečnost kot faza

Tudi pri definiranju všečnosti se kaže fazno razmišljanje deklet: »Ja ne, to je že spet drugač.

Pač najprej ti mora bit en všeč, pol se pa vanj zaljubiš. Zaljubljenost je že naslednja stopnja«

(Roza, A2-F) ali »To je predfaza zaljubljenosti. Pač to, da ga rad vidiš, zaljubljenost je že to, da rad preživljaš čas z njim, pri všečnosti pa ga rad vidiš, si izmenjaš, ne vem, pogled, nasmeh, pa so ti všeč neke stvari na njem« (Turkizna, A5-S). Kljub temu pa nekatere mladostnice niso videle pretirane razlike med všečnostjo in zaljubljenostjo ali pa so pojma celo enačile.

Sternberg (1988, v Ule, 2005) poroča, da je všečnost oziroma privlačnost eden od elementov

63 ljubezenskega odnosa, torej je občutek všečnosti potencialno možen znak razvoja zaljubljenosti in kasneje ljubezni, vendar takšen fazni potek ni nujen.

Površinskost – brez vpletanja globljih čustev

Večina deklet je poudarjala, da je všečnost to, da ti je nekdo všeč po izgledu: »Hm ... pač ja, všečnost je bol tisto, da ti je nekdo tko kjut« (Modra, B3-F) ali »če ti je pa sam všeč, je to bolj vezano na videz, pač v tistem momentu« (Oker, C3-F) in da načeloma nimaš nekega odnosa s to osebo: »Všečnost je bl tko, da ti sam gledaš osebo, pa se ne pogovarjaš mogč z njo, pa se ne družš« (Bež, C4-F) ter da je običajno, da ti je lahko všeč več oseb: »Všeč ti je nekdo po zunanjosti, lhk so ti npr. štirje všeč« (Rjava, C1-F). Nadalje dekleta poročajo o tem, da všečnost razumejo kot odsotnost nekih globljih čustev do te osebe, prisotna pa je samo neka pozitivna konotacija, npr. tako imenovana simpatičnost: »Všečnost je bl tko, da se ti zdi eden sam mal simpatičen … nimaš pa tko nekih ful metuljčkov al ne vem« (Oranžna, B6-F) ali »Pač če ti je nekdo všeč, ga srečaš, pa ti je tak luškan, ampk ne gojiš nekih ful čustev do njega ...« (Siva, C2-F), in da ti praviloma ni ravno preveč mar za to osebo: »Ja všečnost je še bolj površinska, npr. torej če mi je oseba všeč, mi je všeč njegov izgled, osebnost, ni mi pa ravno mar do te osebe« (Rdeča, A1-F). Zlata (A3-S) pa razmišlja, da všečnost ni nujno mišljena romantično:

»Ker če ti je nekdo všečen, jst si tko razlagam, no, ni nujno, da ti je všeč na taki ravni, da ni nujno, da si zaljubljen vanj, ker všečen ti je lhk tut prijatelj, k sta pač sam prijatelja, in ni nujno, da bo vodilo do neke ljubezni oziroma zaljubljenosti še prej (Zlata, A3-S). Tudi Ule (2005) navaja tri najpogostejše stvari, zaradi katerih do druge osebe občutimo všečnost oziroma privlačnost, to so: fizične lastnosti, socialne značilnosti, pa tudi njeni dosežki in sposobnosti.

Intervjuvanke poročajo predvsem o povezavi všečnosti in fizičnih lastnostih. Ob tem se pojavljajo tudi zanimiva spoznanja, da dekleta tako všečnost kot ljubezen vidijo precej širše kot zaljubljenost. Tako je izraz »zaljubljenost« rezerviran zgolj za kontekst romantične ljubezni.

RAZLIKE MED LJUBEZNIJO IN ZALJUBLJENOSTJO: V to podkategorijo spadajo vse

RAZLIKE MED LJUBEZNIJO IN ZALJUBLJENOSTJO: V to podkategorijo spadajo vse