3 OPREDELITEV PROBLEMA
3.2 Metode dela
3.2.2 Opis vzorca
Raziskovalni vzorec je bil izbran po metodi namenskega vzorčenja. V okolici Velenja in v koroški regiji je bilo v fizični obliki razdeljenih 400 anketnih vprašalnikov. V savinjski, zasavski, posavski, podravski regiji so bili učiteljem anketni vprašalniki posredovani v obliki spletne ankete. V raziskavi smo dobili vrnjenih 94 anketnih vprašalnikov, ki smo jih razdelili v fizični obliki ter izpolnjenih je bilo 100 spletnih anket.
Končni vzorec predstavlja 194 v celoti izpolnjenih anket.
3.2.2.1 Demografske in poklicne izkušnje
Tabela 1: Struktura predmetnih učiteljev glede na spol (N=194)
Spol f f%
Moški 34 17,5
Ženski 160 82,5
V raziskavi je sodelovalo 194 učiteljev predmetne stopnje, med njimi so prevladovale učiteljice (82, 5 %).
Tabela 2: Struktura predmetnih učiteljev glede na delovno dobo v šolstvu (N=194)
Delovna doba v šolstvu f f%
Od 1 do 11 let 40 20,6
Od 12 do 32 let 106 54,6
Od 33 do 40 let 48 24,7
Respondenti, ki so bili vključeni v raziskavo, imajo različno delovno dobo, od 1 do 40 let. Povprečna skupna delovna doba znaša 22 let (M=22,43; SD=10,98), povprečna delovna doba v šolstvu prav tako znaša 22 let (M=21,89; SD=11,16). Največ respondentov ima 34 let delovne dobe v šolstvu (Mo=34). Največ vključenih predmetnih učiteljev, kar 106 (54,6 %), je zaposlenih od 12 do 32 let.
Predmetni učitelji so glede na delovno dobo v šolstvu razvrščeni v tri skupine. Najprej smo izračunali, kakšna je porazdelitev podatkov. Ker je bila porazdelitev normalna, smo predmetne učitelje glede na delovno dobo v šolstvu kategorizirali v tri skupine, in sicer na podlagi aritmetične sredine ter standardnega odklona (M +/- 1SD).
41 V nadaljevanju predstavljamo absolutne (f) in odstotne (f%) frekvence predmetnih učiteljev glede na predmet, ki ga poučujejo. Predmetni učitelji so nizali različne kombinacije predmetov, ki smo jih združili glede na najpogosteje zapisane kombinacije.
Tabela 3: Struktura predmetnih učiteljev glede na predmet, ki ga poučujejo (N=194)
Predmeti f f%
Slovenščina 45 23,20
Matematika, fizika, tehnika in tehnologija, računalništvo 43 22,16
Tuji jeziki (angleščina, nemščina, francoščina) 28 14,43
Zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina, družboslovje 24 12,37
Državljanska vzgoja in etika1 24 12,37
Biologija, kemija, naravoslovje 22 11,34
Šport 13 6,70
Glasbena umetnost 12 6,19
Gospodinjstvo1 10 5,15
Likovna umetnost 6 3,09
Največ vključenih respondentov, kar 45 (23,20 %), poučuje slovenščino. Nekoliko manj (22,16 %) jih poučuje predmete, kot so matematika, fizika, tehnika in tehnologija, računalništvo, astronomija. Najmanj, 6 (3,09 %) učiteljev, poučuje likovno umetnost.
Državljanska vzgoja in etika ter gospodinjstvo sta predmeta, ki ju učitelji poučujejo v kombinaciji z drugimi predmeti. Za lažjo nadaljnjo analizo podatkov smo respondente razdelili v dve skupini, in sicer glede na naravoslovne in družboslovne predmete (tabela 4).
Tabela 4: Struktura predmetnih učiteljev glede na predmetno področje, ki ga poučujejo (N=194)
Predmetno področje f f%
Naravoslovje (matematika, fizika, tehnika in tehnologija, računalništvo, biologija, kemija, naravoslovje)
62 32,0
Družboslovje (slovenščina, tuji jeziki, zgodovina, geografija, umetnostna zgodovina, družboslovje, državljanska vzgoja in etika, šport, glasbena umetnost, gospodinjstvo, likovna umetnost)
132 68,0
Med vključenimi učitelji predmetne stopnje je več tistih, ki poučujejo družboslovne predmete, teh je 132 (68 %).
1 Gospodinjstvo ter državljansko vzgojo in etiko učitelji najpogosteje poučujejo v kombinaciji z drugimi predmeti.
42 V tabeli 5 sledi prikaz razpoložljivosti šolskih strokovnih delavcev, ki nudijo pomoč in podporo učencem s težavami in učiteljem.
Tabela 5: Absolutne (f) in odstotne (f%) frekvence glede na razpoložljivost strokovnih delavcev na šoli
Strokovni kader na šolah f f%
Pedagog 107 55,2
Mobilni specialni in rehabilitacijski pedagog. 101 52,1
Psiholog 97 50,0
Mobilni logoped/surdopedagog, tiflopedagog, socialni pedagog … 93 47,9
Specialni in rehabilitacijski pedagog (zaposlen na šoli). 90 46,4
Socialni pedagog 89 45,9
Socialni delavec 62 32,0
Inkluzivni pedagog 17 8,8
V raziskavo vključeni predmetni učitelji so opredelili, da je na njihovi šoli zaposlen vsaj en strokovni delavec, ki nudi pomoč pri vključevanju učencev s težavami. Več kot polovica sodelujočih učiteljev navaja, da imajo na šoli zaposlenega pedagoga (55,2 %) ter da na šolo prihaja mobilni specialni in rehabilitacijski pedagog (52,1 %). Na šolah so razpoložljivi tudi drugi strokovni delavci; psiholog, specialni in rehabilitacijski, socialni pedagog, socialni delavec, inkluzivni pedagog. Veliko učiteljev (47,9 %) se je opredelilo, da na njihovo šolo prihaja tudi mobilni logoped/surdopedagog, tiflopedagog, socialni pedagog.
Predmetni učitelji oziroma šolski svetovalni delavci naj bi na splošnem vprašalniku izpolnjevali tudi podatke o razpoložljivosti spremljevalcev in asistentov za učence s težavami. Ker teh podatkov niso navedli, jih za nadaljnjo analizo tudi nismo mogli uporabiti.
3.2.2.2 Izkušnje z učenci oziroma osebami s posebnimi potrebami
V nadaljevanju sledi prikaz odgovorov respondentov o dosedanjih izkušnjah dela z učenci s posebnimi potrebami.
Tabela 6: Struktura predmetnih učiteljev glede na izkušnje dela z učenci s posebnimi potrebami (N=194) Izkušnje dela z učenci s
posebnimi potrebami
f f%
Razredništvo učenca s PP.
Nimam izkušenj 46 23,7
Malo izkušenj 69 35,6
Bogate izkušnje 79 40,7
Poučevanje učenca s PP.
Nimam izkušenj 2 1,0
Malo izkušenj 65 33,5
Bogate izkušnje 127 65,5
43
Nudenje učne pomoči učencu s PP (dopolnilni pouk, individualna in skupinska pomoč).
Nimam izkušenj 22 11,3
Malo izkušenj 61 31,4
Bogate izkušnje 111 57,2
Nudenje dodatne strokovne pomoči učencu s PP.
Nimam izkušenj 35 18,0
Malo izkušenj 60 30,9
Bogate izkušnje 99 51,0
Poučevanje v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ali v oddelkih s prilagojenim programom z NIS.
Nimam izkušenj 166 85,6
Malo izkušenj 15 7,7
Bogate izkušnje 13 6,7
Poučevanje v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ali v oddelkih s posebnim programom VIZ.
Nimam izkušenj 181 93,3
Malo izkušenj 6 3,1
Bogate izkušnje 7 3,6
Vključeni predmetni učitelji imajo v večini malo ali bogate izkušnje z razredništvom učenca s posebnimi potrebami, le 23,7 % je takšnih, ki teh izkušenj do sedaj še niso pridobili. Večina učiteljev (99 %) ima izkušnje s poučevanjem učencev s posebnimi potrebami, med njimi je 65,5 % ocenilo tovrstne izkušnje kot bogate. Približno polovica je izkušnje z nudenjem dodatne strokovne pomoči ocenila kot bogate. 14,4 % učiteljev ima izkušnje s poučevanjem v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom ali v oddelkih s prilagojenim programom z NIS. Najmanj učiteljev, 6,7 %, je opredelilo, da imajo izkušnje s poučevanjem v posebnem programu vzgoje in izobraževanja ali v oddelkih s posebnim programom VIZ.
V nadaljevanju nas je zanimalo, ali so učitelji pridobili izkušnje z osebami s posebnimi potrebami tudi v okviru družine ali bližnjega sorodstva.
Tabela 7: Struktura predmetnih učiteljev glede na izkušnje z osebami s posebnimi potrebami v družini ali v bližnjem sorodstvu (N=194)
V družini ali v bližnjem sorodstvu imamo osebo s posebnimi potrebami. f F%
Da 40 20,6
Ne 154 79,4
Med sodelujočimi učitelji jih je 40 (20,6 %) opredelilo, da imajo v družini ali v bližnjem sorodstvu osebo s posebnimi potrebami, 154 (79,4 %) učiteljev pa teh izkušenj nima.
3.2.2.3 Dodatna izobraževanja oz. pridobivanja informacij za delo z učenci s težavami V nadaljevanju podajamo pregled odgovorov predmetnih učiteljev o dodatnem izobraževanju oz. pridobivanju informacij za delo z učenci s težavami.
44
Tabela 8: Struktura predmetnih učiteljev glede na vrsto dodatnega izobraževanja o poučevanju učencev s težavami (N=194) Dodatna izobraževanja oziroma pridobivanja informacij, znanja o poučevanju
učencev s težavami.
f f%
Prebiranje literature, člankov, drugih virov. 163 84,02
Interne oblike izobraževanj s strani šolske svetovalne službe. 137 70,62
Udeležba na seminarjih, delavnicah, strokovnih debatah. 112 57,73
Sodelovanje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom. 76 39,18
Specialno-pedagoško izpopolnjevanje za delo z izbrano skupino oseb s posebnimi potrebami (defektološka dokvalifikacija)
16 8,25
Do sedaj se nisem dodatno izobraževal. 10 5,15
Študijski program za izpopolnjevanje za delo z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in s čustvenimi in vedenjskimi težavami na Pedagoški fakulteti v Ljubljani.
7 3,61
Drugo 7 3,61
Delovno okolje mi ne ponuja možnosti dodatnega izobraževanja. 5 2,58
Med navedenimi dodatnimi izobraževanji oziroma načini pridobivanja informacij, znanja o poučevanju učencev s težavami so lahko učitelji izbrali več možnosti. Iz Tabele 8 je razvidno, da se učitelji največkrat poslužujejo samoizobraževanja v obliki prebiranja literature, člankov, drugih virov. Velik delež učiteljev je deležnih internih oblik izobraževanj s strani šolske svetovalne službe. Prav tako se velik delež učiteljev udeležuje seminarjev, delavnic, strokovnih debat. Razveseljiv je podatek, da je izmed vseh vključenih predmetnih učiteljev, le 5 (2,6 %) učiteljev opredelilo, da jim delovno okolje ne ponuja možnosti dodatnega izobraževanja.
Poleg navedenih možnosti pridobivanja znanj, informacij, je 7 (3,6 %) učiteljev izpostavilo še druge oblike: sodelovanje s šolo s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom; študijska srečanja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljevanju ZRSŠ); izmenjava izkušenj s sodelavci; sodelovanje z znanci, ki izvajajo DSP; sodelovanje s šolsko svetovalno službo in ZRSŠ (oblikovanje učbenika);
sin z motnjo avtističnega spektra.