3.1.1 Namen raziskave in raziskovalna vprašanja
Za to področje raziskovanja smo se odločili zaradi vedno bolj aktualne gerontologije, promoviranja pomoči z umetnostjo in želje po proučevanju slabo raziskanega življenjskega obdobja, ki predstavlja prehod v starost oziroma zgodnje obdobje starosti. Neraziskano področje dela s starostniki zgodnjega obdobja v kombinaciji s še neuveljavljenimi pristopi pomoči z umetnostjo nam je predstavljal dovolj velik izziv, da smo pričeli z raziskavo.
Raziskovali smo, kateri pristopi pomoči z umetnostjo so starostnikom zgodnjega obdobja lahko v oporo pri vstopu v tretje življenjsko obdobje.
Zastavili smo si raziskovalna vprašanja, ki so nam bila vodilo skozi celotno raziskavo:
- Kateri pristopi pomoči z likovno umetnostjo so pri delu s starostniki primerni za izboljšanje kakovosti njihovega življenja?
- Kako je potrebno prilagoditi prostor, material, navodila, trajanje in pogostost srečanj pri delu z aktivnimi in zdravimi starostniki zgodnjega obdobja, da kot mentorji udeleženim omogočimo doseganje optimalnih rezultatov?
- Na katerih življenjskih področjih starostnikom pomoč z likovno umetnostjo nudi oporo ob vstopu v tretje življenjsko obdobje?
Ker je področje neraziskano in novo, smo se omejili na osnovna vprašanja, ki bodo lahko podlaga za nadaljnje delo in razvoj dela s starostniki.
3.1.2 Osnovni podatki o udeleženkah
Med udeleženci je bila ženska populacija, stara med 65 in 75 let. To je bilo pričakovano, saj so prav one najpogostejši obiskovalci centrov za starejše. Opravili smo kvalitativno raziskavo z osmimi osebami. Skupina je bila zaprta, brez možnosti kasnejšega sprejema novih udeležencev. Sestavljale so jo aktivne starostnice zgodnjega obdobja, ki niso imele izkušenj s področja pomoči z umetnostjo. Od vsake udeleženke smo pridobili soglasje4 o zbiranju in uporabi podatkov za namen te raziskave in jim zagotovili anonimnost (primer soglasja v poglavju Priloge). Nazivi, ki smo jih izbrali za predstavitev udeleženk, so navedeni s številkami.
Posameznice na tem mestu opisujemo z informacijami, ki so nujne za sledenje raziskavi.
Uporabijo se za boljše razumevanje udeleženk, okolja, v katerem bivajo in njihovega družinskega in splošnega socialnega življenja. Vse informacije so zbrane iz pričevanj udeleženk. So zapisi izjav in naših prvih opažanj.
4 Podpisana soglasja o zbiranju in uporabi podatkov v namen te raziskave se hranijo pri avtorici magistrskega dela.
21
Nastali so na podlagi klepeta pred intervjujem ter opazovanj prvega srečanja. Zapisani so bili kot okvirna informacija za pripravo nadaljnjih srečanj, tukaj pa so zbrani za bralca, da lažje sledi besedilu v nadaljevanju.
Vrstni red opisov je enak vrstnemu redu intervjujev, ki so bili izvedeni pred prvim srečanjem.
Udeleženka 1: 65-let, živi z možem, ima sina in vnuka, ki ju pogosto videva. Veliko se druži s prijatelji, hodi na izlete in poje v zboru.
Je izredno urejena. Material, ki ga izbere, zloži po mizi in sproti pospravlja na mesto, kjer ga je vzela. Vsi izdelki so dovršeni. Ob obrazložitvi pove veliko o izbranih barvah in načinu izdelave likovnega izdelka. Govori zbrano, ob dodatnih vprašanjih ji postane nelagodno. Izdelkov drugih udeleženk ne komentira, prav tako ne njihovih izjav. Sedi vzravnano. Pri zadnji nalogi v paru riše vprašanje z razpoznavnimi motivi, ki jih naniza, da so berljivi tudi ostalim. Likovni izdelki so lični in urejeni, material pospravi za seboj, obriše tudi mizo, ne komunicira veliko, navodila razume, preizkuša nove materiale.
Udeleženka 2: 68-let, živi v hiši z možem, ima veliko domačih živali, eno hčer in nobenega vnuka. Dela počasi in risbe ne konča, zelo tiha, pospravi za seboj in očisti čopiče tudi za drugimi, težave ima pri izbiri materialov, potrebuje dodatna, bolj usmerjena navodila.
Deluje, kot da ni vajena sogovorcev in dela v skupini. Riše majhne motive, pri skupinskem delu ne prehaja v tujo risbo, čeprav navodilo to zahteva. Pri uvodni nalogi izbere nežno pastelno barvo in z njo naredi ogromno majhnih črtic. Riše najdlje. Govori le, ko je vprašana. Navodilom sledi do potankosti. Pri tretji aktivnosti se sprosti in smeji. Všeč ji je, da so nekatere za osnovo svojih slik izbrale prav njene črtice. Pri delu v paru se drugi udeleženki opravičuje, ker ni razumela njenega narisanega vprašanja.
Udeleženka 3: 68-let, živi sama, ima hčerko in dva vnuka. Riše počasi in natančno, če ji zmanjka časa, je nezadovoljna, material vedno pospravi za seboj in očisti čopiče, s predlogi in idejami ne posega v tujo risbo, pri skupinski risbi sledi ostalim, srednje komunicira, opisuje zgolj risbo, natančno in pozorno. Izogne se zgodbam o sebi, pozornost preusmeri in začne govoriti o vnukih.
Udeleženka 4: 67-let, živi z mamo, nima lastne družine, glasna, črnogleda.
Udeleženka 4 v prostor stopi glasno. Ves čas slikanja na skupni list papirja opravičuje svoje neznanje risanja in skuša narisati realistične podobe predmetov.
Takoj pove, da nima otrok in da živi z mamo. Veliko govori in sprašuje, ne posluša odgovorov. Pri zadnji aktivnosti ima največ težav s pozornostjo. Med predstavitvijo svojega izdelka zopet govori hitro in nepovezano. Ko so na vrsti ostale, jih prekinja
22
in vsakič skuša temo preusmeriti nase. Predvidevali smo, da se v skupini ne počuti dobro in da je na naslednje srečanje ne bo.
Udeleženka 5: 68-let, živi sama, nima otrok, radoživa in aktivna.
Udeležuje se raznolikih delavnic in predavanj. Na nobeno ne hodi več kot eno leto.
Komunikativna in skupini prijetna, raziskovalna in vedoželjna, riše zavzeto, raznoliko, materiale skoraj vedno pospravi za seboj, samoiniciativna. Vsako stvar razlaga na dolgo, z dodatnimi zgodbami. Težko jo je ustaviti. Drugim pozorno prisluhne. Je dobra pomoč nam in motivatorka ostalim. Delo v skupini ji ugaja, v paru se ne počuti najbolje.
Udeleženka 6: 72-let, živi v stanovanju z možem, sinova sta v tujini, ima dva vnuka. Redno se udeležuje predavanj o umetnostni zgodovini, s skupino hodi na krajša in daljša potovanja po Evropi. Komunikativna, a odrezava, riše zavzeto, koncentracija dobra, izdelek vedno konča, raznoliki izdelki, o katerih ne pove veliko, natančna. Ni opaziti razlik med delom v skupini ali delu v paru.
Udeleženka 7: 70-let, živi sama s psom in mačko, ima tri odrasle vnuke.
Riše enostavne like, ima slabo grafomotoriko, slabo pozornost, veliko opazuje dela drugih, material pospravi le po navodilih, dobrovoljna, zavzeta, ni samoiniciativna, potrebuje dodatna navodila. Do vseh je prijazna in potrpežljiva. Aktivnosti vidi zgolj kot kratkočasno zaposlitev in ne kot potencialno globljo izpoved posameznika.
Udeleženka 8: 69-let, obkroža jo velika družina, pričakuje petega vnuka, živi s hčerko in njeno družino.
Komunikativna, težave ima pri izbiri materiala, nesamoiniciativna, čaka dodatna navodila, izdelki dovršeni in zanimivi, skoraj nikoli ne počisti svojega delovnega prostora. Veliko govori o splošnih temah, ni pozorna na izdelke drugih. Slika zgolj realistične podobe in osebe in jih tudi verbalno stvarno predstavi. Materiale in pripomočke spretno uporablja, težko pa se odloči za tehniko in posamezne barvne odtenke. Njeno delo in počutje pri skupinskem delu delujejo enako kot pri zadnji nalogi, ko dela v paru.
3.1.3 Pristop in metode raziskovanja
Raziskava je kvalitativna. Na podlagi polstrukturiranega intervjuja smo zbirali podatke o starostnicah in njihovem počutju pred in po srečanjih pomoči z umetnostjo. Polstrukturirani intervju nam je dal osnovne informacije o uporabnicah in vplivu delavnic na njihovo počutje. Tem informacijam smo dodali še podatke, zbrane z opazovanjem, in zapise ob predstavitvi dnevnikov, ki so nastajali doma.
23
3.1.3.1 Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov
Zaradi večjega pregleda nad morebitnimi spremembami v času trajanja delavnice smo uporabili triangulacijo tehnik zbiranja podatkov, in sicer intervju, opazovanje in analizo dokumentov. V ta namen smo pripravili polstrukturiran intervju5 (primer v poglavju Priloge) z vprašanji o počutju, željah in pričakovanjih starostnic, ki je bil prvič uporabljen pred pričetkom delavnice in še enkrat ob koncu, po vseh predvidenih srečanjih.
Med obema intervjujema smo izvedli deset srečanj pomoči z likovno umetnostjo v trajanju 90 minut. Skupaj torej 15 ur. Vsako srečanje je bilo sestavljeno iz uvodnega sprostitvenega dela, glavnega in hkrati bistvenega dela za raziskavo ter zaključnega dela ob koncu.
Posamezna srečanja so bila oblikovana tematsko, z namenom usmeriti delo in komunikacijo na določeno področje. Tako je bila prva ura namenjena spoznavanju, sprejemanju in ustvarjanju občutka varnosti v skupini, naslednja delu in delovanju v skupini. Nadaljnje so prehajale od nalog o komunikaciji v paru do individualnega dela in hkrati do osebnih tem, kot so družina, doživljanje okolice, želje, ovire in osebni potenciali.
Zadnje srečanje je bilo namenjeno pregledu del, podoživljanju srečanj in zaključku.
Posameznikovo delo, komunikacijo, vedenje ter odzive na različne materiale, navodila in način dela, smo tedensko beležili na enotnih formularjih. Spremljajoča metoda je bila analiza dokumentov v obliki zapisov ob zaključni predstavitvi likovnih del, ki so vzporedno s srečanji nastajala doma, v obliki osebnih likovnih dnevnikov.6 S pomočjo opazovalnih formularjev in osebnih likovnih dnevnikov smo preverjali rezultate obeh intervjujev.
3.1.3.2 Postopek obdelave podatkov
Vnaprej pripravljena vprašanja smo uporabili za poglobljen polstrukturirani intervju, ki je bil po potrebi dopolnjen s podvprašanji in izpisan. Intervju smo ob koncu, za vsako posameznico, dopolnili z informacijami, dobljenimi z opazovanjem in osebnim dnevnikom z likovnimi izdelki, ki so nastajali doma oziroma v drugem okolju, in ne v varnem zavetju skupine.
Odgovore udeleženk smo obdelali po metodi kodiranja. V analizo smo vključili tudi opazovanja in pregled dokumentov. Kategorije, ki smo jih uporabili, so se nanašale na področja, kjer lahko pomoč z umetnostjo vpliva na posameznikov prehod v tretje življenjsko obdobje. Sprva smo združili informacije o posameznici, ki smo jih pridobili, na koncu pa iz informacij celotne skupine izluščili odgovore na naša raziskovalna vprašanja.
S primerjavo začetnega in končnega intervjuja smo lahko sklepali na morebitne spremembe in tako na vpliv pomoči z umetnostjo na starostnice zgodnjega obdobja. Sprotne spremembe smo opazovali in spremljali med posameznimi delavnicami in jih zapisali ob zaključku vsakega srečanja, na enoten obrazec.
5 Primer zapisa enega od intervjujev je vložen v poglavju Priloge, ostale hrani avtorica te magistrske naloge.
Za primer smo izbrali najbolj obsežnega in po našem mnenju reprezentativnega.
6 Nekaj primerov likovnih del, nastalih v času izvajanja delavnic ter v obliki dnevnikov je predstavljenih med opisi posameznih srečanj in na fotografijah, ki so del poglavja Slikovni pregled izdelkov.
24
Vključili smo tudi dodatno aktivnost vodenja dnevnikov, ki so nastajali v okolju zunaj skupine in delavnice. Dnevnik je lahko nastajal v risbi, sliki, v besedi, kot kolaž ali kot kopija že narejenega izdelka. Z njim smo skušali pridobiti informacije o posameznici, ko je le-ta zunaj skupine z enakimi ali podobnimi interesi. Zanimalo nas je, ali se in v kolikšni meri informacije razlikujejo od tistih, ki so pridobljene med srečanji.