53
III. EMPIRIČNI DEL
1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Slikanice so zelo pomembne v otrokovem razvoju. V njih se prepletata besedilo in ilustracija in česar ne pove besedilo, dopolni ilustracija. Slikanica otrokom nudi dvojni estetski užitek:
bralnega in likovnega (Mlakar, 2009). Raziskave kažejo, da je uporaba otroške matematične literature (slikanice, pravljice) dobra za boljše razumevanje matematičnih konceptov.
McAndrew, Morris in Fennell (2017) so v raziskavi o vsakodnevnem vključevanju matematičnih slikanic z geometrijsko vsebino ugotovili, da so se izboljšali učni dosežki, stališča in odnos pri učencih 2. razreda do geometrijskih vsebin (Furner, 2018). Matematične slikanice učencem približajo matematiko, jim pomagajo usvojiti matematične koncepte in do predmeta ustvariti pozitiven odnos. S pomočjo slikanic lahko učencem razložimo še tako abstraktne pojme, kot so števila ali geometrija (Balić Šimrak idr., 2017). Z uporabo matematične slikanice pri pouku lahko učitelj izpolni vsa učna načela, ki smo jih omenili zgoraj, pomembno je le, da učno uro/ pouk dobro načrtuje. Izbrati moramo slikanico, ki je primerna razvojni stopnji učencev in učno uro načrtovati tako, da učence postopno pripeljemo do novega znanja, spoznanj. Uporabimo jo za grafično reprezentacijo matematičnega pojma (s pomočjo ilustracij) in s tem izpolnimo načelo nazornosti pouka. Za uspešno učenje so pomembne tudi učenčeve sposobnosti in motivacija, ki jo ustvari slikanica. Poleg tega pa mora biti matematična slikanica oblikovana tako, da bodo učenci ob branju aktivni. Z nalogami in aktivnostmi, ki sledijo branju, lahko izpolnimo načelo individualizacije, ker jih prilagodimo posameznemu učencu ali pa jih diferenciramo. Povezujemo teorijo in prakso, učno snov obravnavamo sistematično, upoštevamo ekonomičnost in racionalnost pouka ter upoštevamo načelo sodobnosti in vedrosti pouka. Zgodba v slikanici ima po navadi tudi neko sporočilo, s katerim lahko izpolnimo načelo vzgojnosti pouka.
Matematična slikanica je dokaj nov in še neznan didaktični pripomoček, ki ga lahko uporabimo pri pouku matematike. Z izkoriščanjem potenciala novih didaktičnih pripomočkov in spodbujanja problemskega pouka, izboljšamo pouk matematike z vidika motivacije. Z njihovo uporabo pouk tudi kakovostno obogatimo (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar, 2009). Poleg tega nam matematične slikanice omogočajo tudi veliko možnosti za medpredmetno povezovanje, ki naj bi učencem omogočal izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. Učenec zazna povezave med različnimi, a hkrati podobnimi vsebinami, postopki, procesi (Štemberger, 2008).
Matematično slikanico lahko uporabimo za medpredmetno povezovanje matematike s slovenskim jezikom in likovno umetnostjo.
Menimo, da so slikanice v šolah premalo izkoriščene, predvsem pri pouku matematike. V času študija nikjer nismo zasledili, da bi kdo pri poučevanju matematike uporabil matematično slikanico. Problem nastane tudi, ker v šolskih knjižnicah ne najdemo veliko primernih matematičnih slikanic. V okviru magistrskega dela je nastala matematična slikanica o geometrijskih likih, ki smo jo izdelali skupaj z učenci 1. razreda. Nastalo matematično slikanico smo posredovali učiteljicam, ki poučujejo v 1. razredu, da so jo na svoj način uporabile pri pouku. Želeli smo ugotoviti, pri katerem predmetu jo bodo uporabile, na kakšen način in katere dejavnosti bodo izpeljale iz slikanice. Poleg tega pa smo želeli izvedeti tudi, kakšno stališče imajo te učiteljice do poučevanja matematike s pomočjo matematične slikanice.
54
Z raziskavo želimo učiteljem razrednega pouka pokazati, da je poučevanje matematike mogoče popestriti z uporabo matematične slikanice, ker z njeno pomočjo učence dodatno motiviramo in jim približamo še tako abstraktne pojme.
CILJ RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Glavni cilj magistrskega dela je izdelati kakovostno matematično slikanico, ki jo bodo učitelji lahko uporabljali pri pouku matematike kot didaktični pripomoček.
Raziskovalna vprašanja:
1. Kako učitelji vključujejo nastalo matematično slikanico v pouk?
2. Kako uporaba matematične slikanice kot didaktičnega pripomočka pri uri matematike vpliva na načrtovanje pouka?
3. Kakšna so stališča učiteljev do matematičnih slikanic in njihove uporabe pri pouku matematike?
4. Kako se učenci odzivajo na pouk matematike z matematično slikanico?
2. 1. Metode dela
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo, glede na raziskovalni pristop pa kvalitativno metodo raziskovanja. Empirični del sestoji iz treh delov. V prvem delu smo v 1. razredu izbrane osnovne šole izvedli ure matematike na temo geometrijskih likov in uri likovne umetnosti, v katerih je nastala matematična slikanica. Sledilo je opazovanje učiteljevega dela in načina uporabe nastale matematične slikanice pri pouku matematike.
Zanimal nas je tudi odziv učencev na nov didaktični pripomoček.
2. 2. Vzorec
Pri nastajanju matematične slikanice so sodelovali učenci 1. razreda izbrane podružnične šole.
Za sodelovanje pri nastanku matematične slikanice smo pridobili pisno soglasje staršev. V raziskavi je sodelovalo 6 učiteljic razrednega pouka, ki so v šolskem letu 2019/2020 poučevale v 1. razredu. Učiteljice so poučevali na osnovnih šolah v osrednjeslovenski regiji. Skupno število prisotnih učencev v šestih oddelkih 1. razreda je bilo 121.
Matematično slikanico Pošastko Ludvik v Likariji so izbrani učitelji uporabili pri pouku matematike. Zanimalo nas je na kakšen način so uporabili slikanico pri pouku, kako so se lotili načrtovanja in kakšna so njihova stališča do matematične slikanice kot didaktičnega pripomočka. Na koncu nas je zanimal tudi odziv učencev na nov didaktični pripomoček.
55 2. 2. 1. Pripomočki
V raziskavi smo uporabili dva instrumenta zbiranja podatkov, in sicer opazovalni list in intervju. Opazovalni list smo sestavili sami in nam je bil v pomoč pri opazovanju ur, ki so jih učiteljice izvedle, s pomočjo uporabe matematičnih slikanic. Z opazovanjem smo pridobili podatke o načinu uporabe matematične slikanice, o dejavnostih, ki so bile izvedene v uri in o odzivu učencev. Prav tako smo sami sestavili tudi kratek intervju s štirimi vprašanji, ki smo ga izvedli po opazovani uri.
2. 2. 2. Opis zbiranja podatkov
Zbiranje podatkov in opazovanje ur je potekalo od januarja do junija v 7 oddelkih 1. razreda. V prvem oddelku prvega razreda smo izvedli 4 ure matematike o geometrijskih likih ter 2 uri likovne umetnosti, v katerih smo ustvarili matematično slikanico. Od staršev učencev, ki so sodelovali pri nastanku matematične slikanice, smo najprej pridobili soglasje (priloga 1). V šestih oddelkih pa so učiteljice to slikanico uporabile pri pouku. Vsako uro smo opazovali in si opažanja beležili na opazovalnem listu. Z opazovanjem smo pridobili odgovore na dve raziskovalni vprašanji. Izvedeli smo, kako je učiteljica nastalo matematično slikanico vključila v pouk in kako se učenci odzivajo na pouk matematike z matematično slikanico. Ob koncu ure smo z vsako učiteljico izvedli kratek intervju (priloga 2).
2. 2. 3. Obdelava podatkov
Podatke, ki smo jih pridobili z opazovanjem posameznih ur, z opazovanjem učencev in intervjujem učiteljic smo povzeli za vsako uro posebej. Najprej so podani opis posamezne ure in naša opažanja, sledijo odgovori učiteljic, ki so opisano uro izvedle.
REZULTATI RAZISKAVE
Rezultate bomo predstavili v treh delih. Najprej bomo predstavili postopek, v katerem je nastala matematična slikanica, kasneje opis posameznih ur, v katerih je bila uporabljena nastala matematična slikanica, opis opažanj, med katerimi nas je zanimal tudi odziv učencev, ter odgovorih učiteljic, na vprašanja intervjuja. Na koncu pa bomo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
3. 1. Nastanek matematične slikanice
V prvem delu raziskave magistrskega dela je nastala matematična slikanica. Besedilo je naše avtorsko delo, ilustracija pa je delo učencev 1. razreda izbrane podružnične osnovne šole v osrednjeslovenski regiji.
Najprej smo z učenci v dveh dneh izvedli po 2 uri matematike. Po posvetu z učiteljico, ki poučuje v tem razredu, smo se odločili, da za geometrijske like namenimo 4 šolske ure. V prvih dveh urah so učenci spoznali kvadrat in pravokotnik (priloga 4), v drugih dveh pa krog in
56
trikotnik (priloga 5). Z vsemi geometrijskimi liki se je povezovala uvodna motivacija prvi dan in zaključni del drugi dan.
Pri urah smo dosegli naslednje cilje. Učenci:
[1.] uporabljajo geometrijsko orodje (šablono) pri risanju likov,
[2.] prepoznajo, poimenujejo in opišejo osnovne geometrijske oblike v življenjskih situacijah (predmeti v obliki pravokotnika, kvadrata, kroga in trikotnika) in v matematičnih okoliščinah (modeli),
[3.] geometrijske like narišejo prostoročno, [4.] nadaljujejo vzorec likov,
[5.] preštejejo, poimenujejo in pobarvajo določen lik na sliki/risbi, [6.] s pomočjo modelov teles odtiskujejo ploskve in jih poimenujejo.
Po spoznavanju geometrijskih likov in utrjevanju smo v istem razredu čez nekaj dni imeli 2 uri likovne umetnosti (Priloga 6), v katerih so nastale ilustracije za matematično slikanico. Glavna oseba zgodbe Pošastko Ludvik je naše delo, vse ostale ilustracije pa so delo učencev.
Uporabljena je bila likovna tehnika kolaž in risanje s flumastri.
3. 1. 1. Ilustriranje zgodbe
Z učenci smo si pogledali 3 slikanice kot primer ilustracij. Ilustracije prve slikanice so narisali učenci, ilustracije druge slikanice so kombinacija risanja z voščenko in slikanja, ilustracije tretje pa so naslikane. Z učenci smo pregledali ilustracije in se pogovorili o njih.
Učenci so najprej prisluhnili zgodbi.
Pošastko Ludvik v Likariji (Tjaša Ivančič)
Pošastko Ludvik se je na lep sončen dan odpravil v Likarijo. To je prav posebno mesto, v katerem živijo samo liki. Sprehajal se je po parku, opazoval hiše, znamenitosti. Imel je prav lep dan, dokler ni zaslišal …
… glasnega prepira. Pred mestno hišo so se prerekali liki. Stopil je bližje in ugotovil, da so to trikotnik, krog, kvadrat in pravokotnik. Ne morejo se dogovoriti, kdo bo župan mesta.
Ludvik se jim je približal in jih opazoval.
˝Brez mene bi bil svet dolgočasen! Povsod najdemo okrogle oblike. Okrogli so prometni znaki, gumbi, zamaški in kolesa,˝ je rekel krog.
Trikotnik ga prekine:
˝Ah to ni še nič! Brez mene in moje oblike nobena risba ne bi bila popolna. Kako bi narisali gore, smreke ali pa strehe hiš?˝
57
Oglasi se kvadrat: ˝Jaz sem najpomembnejši! Imam 4 enako dolge stranice. Ko smo ravno pri risanju, brez moje oblike ne bi mogli narisati prometnih znakov, oken, čokoladne tablice, igralnega polja pri igri šah. ˝
˝Ah ste dolgočasni! Ne sežete mi niti do kolen! Brez moje oblike sploh ne bi bilo risb! Papir, na katerega se riše, je po navadi pravokotne oblike. In kako bi narisali vrata, zvezke, knjige, šolsko tablo ali pa zastavo?˝
Niso in niso se mogli dogovoriti, kdo je najpomembnejši.
˝Jaz vem, kako lahko rešite težavo!˝ je vzkliknil Ludvik. Liki so ga vsi začudeno pogledali, ker ga prej niti opazili niso.
˝Ko ste ravno omenili risanje, imejmo tekmovanje v risanju. Kdor zmaga, bo župan,˝ je predlagal Pošastko.
˝Vaša naloga je, da narišete risbo iz likov. Narisati morate nekaj vsakdanjega. Tisti, ki bo za risbo uporabil samo like svoje oblike, bo zmagovalec.˝
Liki so se strinjali in začeli z risanjem.
Krog je prvi dokončal risbo. Narisal je zimsko pokrajino.
Kaj mislite? Mu je pri risbi uspelo uporabiti samo okrogle oblike?
Ni mu uspelo.
Za nos snežaka je uporabil trikotnik, za klobuk pa kvadrat.
Kvadrat se je odločil narisati hišo z vrtom.
Je njemu uspelo?
Tudi njemu ni uspelo.
Zataknilo se mu je pri vratih, strehi in drevesih.
Pravokotnik je dobil idejo, da bo narisal vlak.
Kaj mislite, je pravokotniku uspelo? Bo on postal župan mesta?
Ne, ni mu uspelo. Okna so bila kvadratna, kolesa okrogla, streha pa trikotna.
Zadnji na vrsti je bil trikotnik, ki je narisal gore in gozd.
Mu je uspelo? Ali bodo končno dobili župana mesta?
Tudi trikotniku ni uspelo zmagati. Pri risanju se mu je zataknilo pri soncu in drevesih.
Liki in Pošastko so si ogledovali risbe in razmišljali.
Pošastko Ludvik je kmalu prišel do ugotovitve: ˝Vsi ste enako pomembni. Brez enega od vas bi bil svet dolgočasen in prazen. Drug brez drugega enostavno ne morete. Nemogoče je določiti, kdo je najpomembnejši. ˝
Žalostno so obsedeli.
58
˝Že vem!˝ je zaklical Pošastko. ˝Razdelimo mesto na 4 enake dele. Vsak bo župan svojega dela mesta.˝
In tako je tudi bilo. Vsak je postal župan svojega dela mesta.
Liki so postali pravi prijatelji.
Poslovili so se od Pošastka Ludvika, ki se je vesel in srečen, ker jim je pomagal, odpravil domov.
Ob koncu smo učencem postavili nekaj vprašanj:
Kako je ime Pošastku? Kdo vse nastopa v zgodbi? Kako mislite, da izgleda mesto Likarija?
Kako mislite, da so se liki počutili ob prepiranju? Katere barve je trikotnik, katere kvadrat? Ali bi vi živeli v takem mestu in zakaj?
Nato je vsak učenec dobil list, na katerem je bil nalepljen določen lik. Lik so morali oživeti:
morali so mu narisati oči, usta, noge, roke in druge podrobnosti. Ko so svoj lik izpilili in bili z njim zadovoljni, so lahko začeli z ilustriranjem. Lik, ki so ga oživeli, so imeli ves čas ilustriranja ob sebi.
Ilustriranje je potekalo brez težav. Vsak je imel svoj lik, poleg tega pa so risali še podrobnosti.