Notranjost slikanice - MATEMATIČNA SLIKANICA O

5. 2. Projekt MASLIK Pedagoške fakultete v Zagrebu

V nadaljevanju podrobneje predstavljamo projekt MASLIK – Matematična slikanica – umetniška in literarna ustvarjalnost kot spodbuda pri zgodnjem učenju, ki je bil izveden na Pedagoški fakulteti v Zagrebu. Projekt vključuje matematiko, likovno umetnost in književnost v učnem okolju. V projekt so bili vključeni strokovnjaki in raziskovalci iz različnih področij ter študenti razrednega pouka, ki so pomagali pri nastanku slikanice. Začetne, primarne matematične teme (števila, računske operacije, merjenje, geometrija, obdelava podatkov …) so vključili v slikanice in tako so otroci dobili spodbudo, motivacijo za učenje in lažjo zapomnitev.

S projektom so hoteli pokazati potrebo po logično-matematičnem mišljenju in ustvarjalnosti, ker so prepričani, da tega ni brez razumevanja matematičnih konceptov. Projekt je potekal skozi 4 faze: 1. faza: določitev teme, koncepta; 2. faza: razvoj teme in praktično delo (pisanje zgodbe, izdelava ilustracij in slikanice); 3. faza: preizkušanje slikanice; 4. faza: razmislek, spoznanja in zaključki, ki bodo pomoč za prihodnje prakse.

Glavni cilj projekta je bil narediti, vzpostaviti konceptualne temelje za oblikovanje matematičnih slikanic in kratkih animiranih filmov, ki bi učencem pomagali pri pridobivanju matematičnega znanja. Drugi cilj pa je bil ustvariti material, ki združuje matematične ideje in estetske izkušnje, in bi lahko učencem pomagal razviti ustvarjalne potenciale obeh področji.

V projektu študentje razrednega pouka ustvarjajo in izdelujejo slikanice in kratke animirane filme, ki zajemajo matematično vsebino. Poleg tega pa se učijo tudi, da otrokom lahko ponudijo matematično znanje tudi na drugačen, ne tradicionalen način.

V projektu MASLIK sta nastali dve matematični slikanici, ki so ju ustvarili študenti razrednega pouka. Glavni namen je bil, da študentje pridobijo estetske izkušnje na področju likovne umetnosti, oblikovanja in novih medijev, razvijanje pismenosti in pomagajo mlajšim učencem pri pridobivanju novih matematičnih znanj, konceptov. Skozi projekt so raziskovali o novih možnih pristopih poučevanja matematičnih vsebin ter medpredmetnih dejavnostih. Projekt spodbuja kreativno in divergentno mišljenje, študentje pa so pridobili znanje in samozavest za izdelavo kakovostnih didaktičnih materialov, v obliki matematičnih slikanic in krajših animacijah (Balić Šimrak idr., 2017).

Slikanice (tudi kratki animirani filmi) spodbudijo in poglobijo otrokovo občutljivost za estetska doživetja, poleg tega pa se razširi otrokovo splošno spoštovanje umetniških del. Matematične slikanice otroke spodbudijo k izboljšanju njihove ustvarjalnosti, opazovalnih sposobnosti in sposobnosti mišljenja (Balić Šimrak idr., 2017).

Matematične slikanice učencem približajo matematiko, jim pomagajo usvojiti matematične koncepte in do predmeta ustvariti pozitiven odnos. Prepričanje, da je abstraktne pojme težko razložiti otrokom, se skozi slikanice razblini, ker se skozi slikanice lahko tudi abstraktni pojmi, kot so števila in geometrija, spremenijo v očitne, konkretne stvari: besede, slike. Učenci morajo biti ob slikanici aktivni in tako postanejo soustvarjalci in ne samo pasivni sprejemniki informacij. Slikanice vplivajo na otrokove veščine pismenosti in njihovo odprtost pri sprejemanju znanja, na različne načine (Balić Šimrak idr., 2017).

Furner (2018) navaja naslednje prednosti uporabe otroške literature, pri pouku matematike:

− Matematične ideje/koncept se uči ob zgodbi, v njenem okviru.

− Združuje celostno učenje z branjem, pisanjem, govorjenjem, poslušanjem itd.

− Izboljšuje matematično razmišljanje.

− Preprečuje matematično tesnob in v razredu ustvarja boljše pogoje za učenje matematike.

− Dovoljuje različne odzive otrok.

− Možne so zgodovinske, kulturne in uporabne aplikacije in povezave.

− Lahko spodbujajo uporabo matematičnih konceptov in operacij, ki se nanašajo na zgodbo.

− Učitelj lahko presoja, vrednoti učenčevo razumevanje z branjem ali spraševanjem.

− Prispevajo k reševanju problemov in aktivnemu vključevanju učencev v kontekst zgodbe.

− Nudi skupno izkušnjo učencev in učitelja.

5. 3. Raziskave o uporabi matematične slikanice/literature

Obstaja nekaj raziskav na temo matematičnih slikanic oz. matematične literature in njihovem vplivu na poučevanje. Vse omenjene so bile izvedene v tujini.

Da bi mladi lahko tekmovali in bili v današnjem svetu konkurenčni, morajo biti pismeni in dobri v reševanju matematičnih problemov.

Učitelji lahko z branjem slikanic pri pouku matematike, pomagajo učencem pri učenju matematičnih pojmov. Na tak način se povežejo z matematičnim razumevanjem učencev, hkrati pa ne ustrahujejo ali izključujejo učenca, kot se to lahko zgodi pri nekaterih tradicionalnih pristopih. Učitelj z uporabo slikanic in z branjem pravljic pri matematiki, učencem omogoča ustvarjalnost, povezavo konceptov in učence pripravi na svet, ki matematično in tehnološko napreduje. Učitelj mora poučevati tako, da v njih spodbudi prepričanje v svoje lastne sposobnosti in samozavest pri matematiki in reševanju problemov. Raziskave kažejo, da je uporaba otroške matematične literature (slikanice, pravljice) dobra za boljše razumevanje matematičnih konceptov in posledično tudi za zaupanje učencev v svoje lastne sposobnosti (Furner, 2018).

McAndrew, Morris in Fennell (2017, v Furner, 2018) so v raziskavi ugotovili, da so se z uporabo otroške literature (slikanic), povezanih z geometrijskimi pojmi, izboljšali učni dosežki in stališča pri učencih 2. razreda. Raziskava je pokazala, da se je pri učencih 2. razreda izboljšal odnos do geometrije ter učni dosežki. V razredu, v katerem so vsakodnevno uporabljali slikanice in pravljice, se je znanje geometrije bistveno izboljšalo (51,2 %), v primerjavi z drugim razredom, v katerem otroških knjig niso uporabljali (33,47 %). Slikanice lahko učencem ponudijo zanimiv in uporaben kontekst, v katerem razvijejo svoje razumevanje geometrijskih pojmov. Čeprav se verjetno mnogim pedagoškim delavcem zdi, da je uporaba slikanic pri matematiki potrata časa in zanemarjanje matematičnih vsebin, je raziskava pokazala ravno nasprotno.

Ginsburg in Uscianowski (2017, v Lipovec, 2017) sta na konferenci o zgodnjem matematičnem izobraževanju (SEMT 2017) izpostavila pomembnost vključitve matematičnih slikanic v matematično izobraževanje in kot razloge za to navedla: čustvena plat učencev; užitek učencev in učitelja ter njihova skupna dogodivščina s slikanico; zniževanje anksioznosti učencev pri pouku matematike ter spontano učenje.

Marilyn Burn je zapisala misel o uporabi otroške literature pri pouku matematike: »I think that children´s literature offers a wonderful vehicle for helping teachers teach math well.«

6. GEOMETRIJSKI LIKI V UMETNOSTI

»V likovnem oblikovanju in umetnosti je lik oblika, ki je obogatila svojo absolutno vrednost s svojimi odnosi do okolice, do drugih oblik, do formata, z vrednostjo svojih notranjih določil − barvo, svetlostjo, teksturo, z likovnimi spremenljivkami.« (Butina, 1995, str. 329).

Gestalt psihologija lik opiše kot način povezovanja, ki iz več sestavin ustvari posebno, enkratno celoto t. i. lik. Deli v celoti dobijo pomen od svoje umeščenosti v celoti, celota pa dobi pomen

od posameznih delov oz. njihovih odnosov. Ko oblikam spreminjamo vsebino in lastnost, iz njih ustvarimo novo celoto oz. lik (Butina, 2000).

6. 1. Oblika, lik in forma

Medtem, ko se po obliki vprašamo z vprašalnico ˝Kaj?˝, se po liku vprašamo z vprašalnico

˝Kako?˝. Forma pa nam pove, kako je kaj izraženo, prikazano v stvarnosti (Butina, 1997; 2000).

Lik (Slika 22) oz. gestalt je osnova likovne psihologije oz. gestalt psihologije. Človek sveta ne vidi razdrobljenega, ampak vidi celoto. Ne vidimo posebej barve, oblike, ampak predmet kot celoto (Butina, 1995).

Butina (2000) obliko opredeli kot ploskovno in prostorsko likovno prvino. Oblika je napolnjena z barvo, omejuje pa jo prostor. Za naše zmožnosti zaznavanja si ne morem zamisliti neskončnih ploskev ali neskončnega prostora.

Gris (1957, v Butina, 2000) navaja 3 vrednosti oblike:

 absolutna vrednost (krog, kvadrat, krogla, valj ipd.; krog je vedno krog, kvadrat je vedno kvadrat, ker ima absolutno vrednost in so odnosi med stranicami in drugimi sestavnimi deli vedno enaki);

 likovna vsebina (vsaka oblika ima barvo, teksturo, velikost …);

 relativna vrednost (vsaka oblika ima odnos do prostora in drugih oblik; Vključuje čustvene komponente, ker na opazovalce delujejo barve in to, da je tudi on sam oblika, del oblik).

Obliko lahko zaznamo s tipom in vidom. Lahko so tridimenzionalne/prostorske (Slika 21) ali dvodimenzionalne/ploskovne (Butina, 2000).

»Vse kompleksnejše oblike seveda že presegajo tisto definicijo oblike, ki pravi, da se pojem oblike nanaša na notranje odnose med njenimi sestavnimi deli. Takšni obliki, ki je obogatila svojo absolutno vrednost s svojimi svetlostnimi, barvnimi, teksturnimi vsebinami, zlasti pa z navezovanjem odnosov z njenimi okoliškim prostorom in njegovimi vsebinami, pravimo lik.«

(Butina, 2000, str. 56)

Določene oblike se povežejo, združijo z likovnimi prvinami ali drugimi oblikami in tako nastane nova celota, ki ji pravimo lik.

Forma (Slika 23) so združena izrazna sredstva, s katerimi umetnik želi izraziti neko določeno vsebino. Je pravzaprav postopek, kako je stvar organizirana v realnosti. Za primer vzemimo rastlino, katere forma zajema njeno zunanjo podobo, notranjo strukturo in njen odnos do okolice (Butina, 1997; 2000).

Slika 21: Oblike v naravi, katerih osnova so valj, krogla in stožec (Butina, 2000, str. 56)

Slika 22: Trikotnik je lik, ki ima trdno in ostro obliko (Butina, 2000, str. 59)

Slika 23: Piramide so preprosta oblika, ki je lahko forma. (Butina, 2000, str. 61)

6. 2. Barve in geometrijski liki

Itten (1999) in Butina (2000) pišeta o povezovanju oblik in barv. V naših očeh in možganih barve izzovejo različne procese, ki vplivajo tudi na našo duševnost, ker doživljanje barv seže d naših najglobljih središč v telesu. Človek tako barve kot oblike zaznava različno, ker imajo čutno-etično in ekspresivno vrednost (Itten, 1999).

Tri osnovne barve so rdeča, modra in rumena, vsako barvo lahko določimo trem osnovnim geometrijskim oblikam: trikotniku, krogu in kvadratu.

Trikotnik je omejen s tremi ravnimi črtami, ki se stikajo v treh ogliščih. Njegovi ostri koti mu dajejo učinek bojevitosti in agresivnosti. Poleg tega je trikotnik tudi simbol mišljenja in zavzema breztežni položaj (Itten, 1999). Trikotna oblika je trdna in ostra, kar mu podari rumena barva z ostrino in sevanjem (Butina, 2000).

Kvadrat je sestavljen iz 4 enako dolgih stranic, pri čemer sta dve sosednji stranici pravokotni druga na drugo. Je simbol trdnosti, snovi in teže. Pri risanju kvadrata in njegovih ravnih črt

lahko občutimo močno napetost (Itten, 1999). Kvadratu najbolj ustreza rdeča barva. Rdeča je trdna in stabilna barva, poleg tega pa jo pogosto uporabljamo za označevanje robov, kotov (Butina, 2000).

Krog je nasprotje kvadrata. Ne daje občutka napetosti, ampak občutek sproščenosti in ustaljenosti v gibanju. Krog je simbol močnega in živahnega duha. Krog, nenehno gibajoč, se sklada z modro barvo (Itten, 1999; Butina, 2000). Modra je hladna, vlažna in prosojna barva, zato jo uporabljamo za označevanje stvari, ki ne potrebujejo ostrine ali podrobnosti (Butina, 2000, str. 60).

Zelene barve, zaradi svoje svežine in mehkobe, ne moremo uporabiti za ostre robove in podrobnosti. Je prostorska barva, vendar je naše oči ne morejo dodobra izostriti. Sklada se s šestkotnikom ali osemkotnikom, primerna pa je tudi za zaobljene trikotne oblike (Butina, 2000).

Oranžna barva je podobna rdeči, le da je manj snovna in lažja. Tudi z njo lahko označujemo stranice in podrobnosti, zato je primerna za trapeze. Vijolična je mehka barva, zato je najbolj primerna za elipse (Butina, 2000).

Tako kot pripada vsakemu liku, določena barva, je enako pri kotih. Pravi koti so trdni, zato jim ustreza rdeča barva. Ostri koti v nas vzbudijo malo agresivnosti, zato jim ustreza rumena barva, medtem ko so topi koti mehkejši, zato jim najbolj ustreza modra barva, primerni pa sta tudi zelena in vijolična (Butina, 2000).

Butina (2000, str. 62) meni: »Če hote ali nehote uporabljamo oblike, ki ne odgovarjajo notranji naravi barvnih energij, ki jih vsebujejo, nastanejo odnosi, ki lahko oslabijo ali zmedejo učinek celote. Primer: modra barva oslabi dinamični značaj trikotniških oblik.«

Lahko bi rekli, da je povezovanje barv z obliko neke vrste paralelizem. Itten (1999, str. 76) še zapiše: »Sliko, na kateri je bistvo doseženo z barvo, moramo oblikovno izpeljati iz barv, medtem ko bi morali sliko, katere bistvo je v oblikah, barvno opremiti glede na oblike.«

V različnih obdobjih umetnosti so drugače gledali na barve in oblike. Kubisti so uporabljali bolj malo različnih barv, ker so pozornost posvečali problemom oblik. Ekspresionisti in futuristi so, kot že samo ime pove, barvo uporabljali bolj za izražanje čustev (Itten, 1999).

6. 3. Geometrična abstrakcija

Geometrijski liki se v različnih slogovnih obdobjih likovne umetnosti pojavljajo enkrat v bolj, drugič v manj izpostavljeni obliki. Deloma na njihovo prisotnost vpliva slogovno obdobje, deloma pa so vezani na subjektivno presojo posameznega umetnika. Najbolj pa je uporaba geometrijskih likov opazna pri abstraktni umetnosti, smer geometrična abstrakcija.

»Geometrična abstrakcija predstavlja pomemben del abstraktne umetnosti, ki jo zaznamujejo nemimetične in nereprezentativne likovne formulacije.« (Alčeva, 2009, str. 67)

Že ime pove, da se pri geometrični abstrakciji uporabljajo geometrijske oblike in strukture.

Umetniško delo je ustvarjeno po geometrijskih načelih. Za začetnika geometrične abstrakcije veljata Kazimir Malevič in Piet Mondrian. Zanju je značilen metafizični odnos do geometrije.

Umetnika sta verjela, da ima geometrija zmožnost povzemanja univerzalnih lastnosti in zakonitosti sveta. Dela geometrične abstrakcije ne vključujejo čustev in zato po

navadi delujejo hladno, neekspresivno in posledično objektivno. Likovna dela so oblikovno opredeljena z mrežami, liki, linijami, ploskvami ipd. Ti morajo biti v razmerju, puščati pa morajo vtis matematičnih izračunov in podrobne analize (Alčeva, 2009).

Dela, ki so jih narisali predstavniki abstraktne umetnosti, ki so ustvarjali po načelih geometrične abstrakcije so: Wassily Kandinsky (slika 24), Victor Vasarely (slika 25), Piet Mondrian (slika 26), Kazimir Malevič (slika 27).

Slika 24: Wassily Kandinsky: Kompozicija VII (https://www.europosterji.si/tisk/wassily-kandinsky-composition-viii-v51644)

Slika 25: Victor Vasarely: Kezdi-Ga, 1970 (https://www.artsy.net/artwork/victor-vasarely-kezdi-ga)

Slika 26: Piet Mondrian:Kompozicija C, 1935 (https://www.piet-mondrian.org/composition-c.jsp)

Slika 27: Kazimir Malevič: Aeroplane Flying, 1915 (https://www.wikiart.org/en/kazimir-malevich/aeroplane-flying-191)

Pri nas za začetnika te veje umetnosti velja Avgust Černigoj s svojimi deli (slika 28). V 20.

stoletju je ustvarjal umetniška dela s pridihom konstruktivizma. Je edini slovenski umetnik, ki se je šolal na priznani šoli za umetnike Bauhaus (Alčeva, 2009).

Slika 28: Avgust Černigoj: Srečko Kosovel, 1926 (https://museums.eu/collection/object/236323/srecko-kosovel)

III. EMPIRIČNI DEL

1. OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Slikanice so zelo pomembne v otrokovem razvoju. V njih se prepletata besedilo in ilustracija in česar ne pove besedilo, dopolni ilustracija. Slikanica otrokom nudi dvojni estetski užitek:

bralnega in likovnega (Mlakar, 2009). Raziskave kažejo, da je uporaba otroške matematične literature (slikanice, pravljice) dobra za boljše razumevanje matematičnih konceptov.

McAndrew, Morris in Fennell (2017) so v raziskavi o vsakodnevnem vključevanju matematičnih slikanic z geometrijsko vsebino ugotovili, da so se izboljšali učni dosežki, stališča in odnos pri učencih 2. razreda do geometrijskih vsebin (Furner, 2018). Matematične slikanice učencem približajo matematiko, jim pomagajo usvojiti matematične koncepte in do predmeta ustvariti pozitiven odnos. S pomočjo slikanic lahko učencem razložimo še tako abstraktne pojme, kot so števila ali geometrija (Balić Šimrak idr., 2017). Z uporabo matematične slikanice pri pouku lahko učitelj izpolni vsa učna načela, ki smo jih omenili zgoraj, pomembno je le, da učno uro/ pouk dobro načrtuje. Izbrati moramo slikanico, ki je primerna razvojni stopnji učencev in učno uro načrtovati tako, da učence postopno pripeljemo do novega znanja, spoznanj. Uporabimo jo za grafično reprezentacijo matematičnega pojma (s pomočjo ilustracij) in s tem izpolnimo načelo nazornosti pouka. Za uspešno učenje so pomembne tudi učenčeve sposobnosti in motivacija, ki jo ustvari slikanica. Poleg tega pa mora biti matematična slikanica oblikovana tako, da bodo učenci ob branju aktivni. Z nalogami in aktivnostmi, ki sledijo branju, lahko izpolnimo načelo individualizacije, ker jih prilagodimo posameznemu učencu ali pa jih diferenciramo. Povezujemo teorijo in prakso, učno snov obravnavamo sistematično, upoštevamo ekonomičnost in racionalnost pouka ter upoštevamo načelo sodobnosti in vedrosti pouka. Zgodba v slikanici ima po navadi tudi neko sporočilo, s katerim lahko izpolnimo načelo vzgojnosti pouka.

Matematična slikanica je dokaj nov in še neznan didaktični pripomoček, ki ga lahko uporabimo pri pouku matematike. Z izkoriščanjem potenciala novih didaktičnih pripomočkov in spodbujanja problemskega pouka, izboljšamo pouk matematike z vidika motivacije. Z njihovo uporabo pouk tudi kakovostno obogatimo (Hodnik Čadež in Manfreda Kolar, 2009). Poleg tega nam matematične slikanice omogočajo tudi veliko možnosti za medpredmetno povezovanje, ki naj bi učencem omogočal izgradnjo kakovostnega in trajnega znanja. Učenec zazna povezave med različnimi, a hkrati podobnimi vsebinami, postopki, procesi (Štemberger, 2008).

Matematično slikanico lahko uporabimo za medpredmetno povezovanje matematike s slovenskim jezikom in likovno umetnostjo.

Menimo, da so slikanice v šolah premalo izkoriščene, predvsem pri pouku matematike. V času študija nikjer nismo zasledili, da bi kdo pri poučevanju matematike uporabil matematično slikanico. Problem nastane tudi, ker v šolskih knjižnicah ne najdemo veliko primernih matematičnih slikanic. V okviru magistrskega dela je nastala matematična slikanica o geometrijskih likih, ki smo jo izdelali skupaj z učenci 1. razreda. Nastalo matematično slikanico smo posredovali učiteljicam, ki poučujejo v 1. razredu, da so jo na svoj način uporabile pri pouku. Želeli smo ugotoviti, pri katerem predmetu jo bodo uporabile, na kakšen način in katere dejavnosti bodo izpeljale iz slikanice. Poleg tega pa smo želeli izvedeti tudi, kakšno stališče imajo te učiteljice do poučevanja matematike s pomočjo matematične slikanice.

Z raziskavo želimo učiteljem razrednega pouka pokazati, da je poučevanje matematike mogoče popestriti z uporabo matematične slikanice, ker z njeno pomočjo učence dodatno motiviramo in jim približamo še tako abstraktne pojme.

CILJ RAZISKAVE IN RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Glavni cilj magistrskega dela je izdelati kakovostno matematično slikanico, ki jo bodo učitelji lahko uporabljali pri pouku matematike kot didaktični pripomoček.

Raziskovalna vprašanja:

1. Kako učitelji vključujejo nastalo matematično slikanico v pouk?

2. Kako uporaba matematične slikanice kot didaktičnega pripomočka pri uri matematike vpliva na načrtovanje pouka?

3. Kakšna so stališča učiteljev do matematičnih slikanic in njihove uporabe pri pouku matematike?

4. Kako se učenci odzivajo na pouk matematike z matematično slikanico?

2. 1. Metode dela

Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno neeksperimentalno metodo, glede na raziskovalni pristop pa kvalitativno metodo raziskovanja. Empirični del sestoji iz treh delov. V prvem delu smo v 1. razredu izbrane osnovne šole izvedli ure matematike na temo geometrijskih likov in uri likovne umetnosti, v katerih je nastala matematična slikanica. Sledilo je opazovanje učiteljevega dela in načina uporabe nastale matematične slikanice pri pouku matematike.

Zanimal nas je tudi odziv učencev na nov didaktični pripomoček.

2. 2. Vzorec

Pri nastajanju matematične slikanice so sodelovali učenci 1. razreda izbrane podružnične šole.

Za sodelovanje pri nastanku matematične slikanice smo pridobili pisno soglasje staršev. V raziskavi je sodelovalo 6 učiteljic razrednega pouka, ki so v šolskem letu 2019/2020 poučevale v 1. razredu. Učiteljice so poučevali na osnovnih šolah v osrednjeslovenski regiji. Skupno število prisotnih učencev v šestih oddelkih 1. razreda je bilo 121.

Matematično slikanico Pošastko Ludvik v Likariji so izbrani učitelji uporabili pri pouku matematike. Zanimalo nas je na kakšen način so uporabili slikanico pri pouku, kako so se lotili načrtovanja in kakšna so njihova stališča do matematične slikanice kot didaktičnega pripomočka. Na koncu nas je zanimal tudi odziv učencev na nov didaktični pripomoček.

55 2. 2. 1. Pripomočki

V raziskavi smo uporabili dva instrumenta zbiranja podatkov, in sicer opazovalni list in intervju. Opazovalni list smo sestavili sami in nam je bil v pomoč pri opazovanju ur, ki so jih učiteljice izvedle, s pomočjo uporabe matematičnih slikanic. Z opazovanjem smo pridobili podatke o načinu uporabe matematične slikanice, o dejavnostih, ki so bile izvedene v uri in o odzivu učencev. Prav tako smo sami sestavili tudi kratek intervju s štirimi vprašanji, ki smo ga izvedli po opazovani uri.

2. 2. 2. Opis zbiranja podatkov

Zbiranje podatkov in opazovanje ur je potekalo od januarja do junija v 7 oddelkih 1. razreda. V prvem oddelku prvega razreda smo izvedli 4 ure matematike o geometrijskih likih ter 2 uri

In document MATEMATIČNA SLIKANICA O (Strani 59-0)