Salisbury in Styles (2012) odnos med besedilom in ilustracijo opišeta kot igriv ples, spogledovanje in izzivanje besed in slik. Povezava med besedilom in ilustracijo je tisto, kar naredi slikanico dobro oz. slabo. Slikanica ne bo dobra, če ilustracija ne bo sodelovala z besedilom in obratno.
Nodelman (1990) meni, da ko postavimo besedilo in ilustracijo skupaj, v neko razmerje, druga drugi spremenita pomen in tvorita celoto in sta veliko več kot samo vsak del zase. Verjame, da ta povezava med besedilom in ilustracijo, slikanico dela posebno. Podobno trdita tudi Salisbury in Styles (2012), ki pišeta o tem, da slike spremenijo pomen besed in obratno.
37
V slikanicah pa sta besedilo in ilustracija enako pomembna, se dopolnjujeta. Le kombinacija obeh komponent da slikanici pomen. Posamezen del dobi pomen in smisel šele z združitvijo.
Najkakovostnejše slikanice so tiste, ki ustvarjajo dinamičen odnos obema komponentama (Salisbury in Styles, 2012).
Razmerja med slikovnimi in besednimi sporočili je v današnjem svetu zelo pomembno, ker se bralci v vsakdanjem življenju srečujejo s sporočili, v katerih sta združeni obe vrsti sporočil. Pri nekaterih sporočilih je celota in povezava bolj, pri drugih manj jasna. Sestavljena sporočila najdemo tudi v ilustriranih besedilih, slikopisih, stripih, video igricah, filmih, risankah, učbenikih, reklamah ipd. Vsaka na drugačen način povezuje slikovni in besedni del. Slikovno sporočilo lahko besednega dopolnjuje, ilustrira, podpira, nadgrajuje, podkrepljuje. Lahko pa se zgodi, da ima več funkcij hkrati. Pojavljajo se tudi vprašanja o tem, kako ta povezava vpliva na bralčevo bralno in vizualno pismenost ter ali pretirana uporaba vizualnega razvoj le-to zavira.
Mlajše bralce, zanimajo predvsem slikanice, v katerih prevladujejo ilustracije, besedilo pa je kratko. Skozi odraščanje se razmerje med slikovnim in besednim delom spreminja, v prid besedila (Grosman, 2009).
Grosman (2009) pravi, da moramo v razredu pričakovati različne odzive na slikanico. Vsak učenec se odzove na svojevrsten način. Odziv je pogojen z učenčevim predznanjem, poznavanja besedišča, izkustvenim znanjem in čustvi. Tudi večkratno branje in doživljanje besedila je lahko različno pri učencu, ker ima na to vpliva trenutno počutje učenca in različne okoliščine.
Santoro (2009, str. 71): »Celostno estetsko doživljanje slikanice oz. ilustrirane knjige je poleg izrazne intenzivnosti posameznih sestavin odvisna od razmerij med besedilnimi in slikovnimi elementi ter od njihove postavitve. Od teh sta odvisna vrsta in način branja.«
Nikolajeva in Scott (2006) v svoji knjigi opisujeta različne interakcije med slikovnim in besednim delom slikanic, sklicujoč se na teorije o književnosti in komunikaciji. Med branjem slikanice, se med obema deloma slikanice pojavljajo luknje, vrzeli, ki jih vsak bralec zapolni na svoj način. Slikanica med besedilom in ilustracijo pušča nekaj malega prostor. Avtorici omenjata tudi hermenevtično analizo, pri kateri gre za prehajanje iz celote na posamezne dele, podrobnosti slikanice. Bralec se potem iz podrobnosti spet vrne na celoto in kasneje spet na podrobnosti, kar je t. i. hermenevtični krog.
Enako se dogaja tudi pri vizualnem in verbalnem delu slikanice. Bralec lahko začne pri vizualnem (ilustracije), nadaljuje do verbalnega dela (besedilo) in nazaj. To se dogaja v nedogled, ob tem pa se bralčevo doživljanje poglablja, izgradi pa si neko celoto (Sipe, 1998;
Nikolajeva in Scott, 2012).
Otrok ob vsakem naslednjem branju razume in dojema slikanico drugače, zato niti ni tako čudno, da odrasle prosijo, da jim eno in isto slikanico preberejo znova in znova. Z vsakim naslednjim branjem bo zaznal nove in zahtevnejše stvari, poleg tega pa gradijo vedno nove povezave in spreminjajo kognitivne strukture (Sipe, 1998; Nikolajeva in Scott, 2006; Salisbury in Styles, 2012). Takšnega prebiranja, ki so ga zmožni otroci, odrasli niso, ker ne moremo zajeti celote na tak način, ilustracijo namreč pogosteje dojemajo kot dekorativni dodatek besedilu (Nikolajeva in Scott, 2006).
Protislovje se lahko kaže na različnih ravneh: protislovnost naslovnika (različno stari bralci, različno dojemanje); protislovnost stila (besedilo ironično, ilustracija ne); protislovnost žanra
38
(besedilo fantazijsko, ilustracija realistična); protislovnost postavitve (več istočasnih zgodb);
protislovnost perspektive (zgodbo pripoveduje odrasel, ilustracija je pogled otroka);
protislovnost karakterizacije (liki iz različnih, nasprotnih zornih kotov v besedilu in v ilustraciji); protislovnost metafiktivne narave (ilustracija ne more zajeti pojmov iz besedila primer: okrogel kvadrat); protislovnost časa in prostora (besedilo lahko prikaže čas, medtem ko ilustracija prostor) (Nikolajeva, 2003; Nikolajeva in Scott, 2006).
4. 6. 1. Vrste interakcije
Joanne Marie Golden (1990) navaja različne vrste interakcije med besedilom in sliko:
a) Simetrična interakcija
Ko besedilo in ilustracija prikazujeta enake informacije, gre za simetrično interakcijo. Gre za podvajanje zgodbe prek besedila in ilustracije kar pri bralcu ne vzpodbudi domišljije.
Branje takih slikanic je enostavno in hitro. V njih ni stvari, ki bi zmotile bralčevo pozornost.
Ta vrsta interakcija je primerna za slikanice, ki so namenjene mlajšim otrokom, ki še ne razumejo kompleksnejših stvari in bi si ilustracijo lahko narobe razlagali (Golden, 1990).
b) Besedilo odvisno od slik za pojasnitev
Da razumemo celotno zgodbo, moramo dobro poslušati besedilo in si ogledati ilustracije.
Bralec mora pri tej vrsti interakcije prehajati med dvema sistemoma, ki nudita različne, vendar povezane informacije (prav tam).
c) Ilustracija pomembnejša, razloži besedilo
V besedilu je bistvo, ki ga ilustracija razloži in razširi, doda podrobnosti. Lahko rečemo, da se besedilo s pomočjo ilustracije dopolni in izboljša. Besedilo je bolj skopo, v primerjavi z ilustracijo (prav tam).
d) Besedilo primarno, ilustracija selektivna
Pri takih vrstah slikanicah so informacije prisotne predvsem v besedilu, ilustracija pa odraža le en del dogodka oz. eno podrobnost iz besedila. Ilustracija pokaže selektivno izbrane dele besedila (prav tam).
e) Ilustracija je primarna, besedilo je selektivno
Pri teh vrstah slikanic pa je obratno kot pri prejšnjih. Ilustracija pokaže veliko več, besedilo pa opiše le nek del ilustracije (Golden, 1990).
Svojo klasifikacijo, nekoliko drugačno od zgoraj omenjen, sta opredelili tudi Nikolajeva in Scott (2006) v knjigi How picturebooks work. Gre za 4 vrste interakcije:
a) Simetrična interakcija
Pri simetrični interakciji besedilo in ilustracija prikazujeta eno in isto stvar. Kar besedilo pove, to ilustracija pokaže. Bralec ob tem ne razvija domišljije, ker ni nikakršne vrzeli, ki bi jo moral zapolniti. Take vrste slikanic lahko razumejo tudi nebralci preko ilustracij.
39
Vsebino slikanice lahko torej razumemo, če preberemo samo besedilo ali pa če samo pregledamo ilustracije. Pri simetrični ilustraciji lahko govorimo o ilustriranih knjigah, medtem ko pri bolj zapletenih povezavah med besedilom in ilustracijo govorimo o slikanicah (Nikolajeva, 2003; Nikolajeva in Scott, 2006).
b) Komplementarna interakcija
Pri tej interakciji gre za neko dopolnjevanje in zapolnitev manjkajočih podatkov, vrzeli med besedilom in sliko. Ilustracija pomen besed razširi, poglobi, lahko pa je tudi obratno, da besedilo poglobi pomen ilustracij. Pri slikanicah je bolj pogosto, da ilustracija dopolnjuje besedilo, kar je za otroke lažje. Nekatere slikanice od bralca zahtevajo veliko več. Na prvi pogled delujejo enostavno, vendar lahko podobe že ob naslednjem branju dojemamo drugače (Nikolajeva, 2003; Nikolajeva in Scott, 2006).
c) Stopnjevana interakcija
Pri tej vrsti interakcije besedilo ali ilustracija presega pomen. V ilustraciji je nekaj dodatnega, kar ni omenjeno nikjer v besedilu ali pa je besedilo obsežnejše in ni v celoti zajeto v ilustracijah. Dinamika med besedilom in ilustracijo je bolj kompleksna (Nikolajeva, 2003; Nikolajeva in Scott, 2006).
d) Protislovna/kontradiktorna interakcija
To interakcijo najdemo v knjigah, slikanicah, v katerih je razlika med sporočilom besedila in ilustracije velika. Ilustracija in besedilo govorita vsak zase. Je nekakšna nadgradnja stopnjevane interakcije, ki od bralca zahteva veliko pozornosti. Pri tem besedilo in ilustracija pripovedujeta različno zgodbo, a tudi puščata več možnosti za razumevanje iste zgodbe. Skrajna oblika te interakcije je kontradiktorna oz. nezdružljiva (Nikolajeva, 2003;
Nikolajeva in Scott, 2006).
40
5. MATEMATIČNA SLIKANICA
Učenje matematike v zgodnjih razredih mora biti kakovostno, poleg tega morajo biti dejavnosti izvedene premišljeno, uporabiti pa je treba kakovostni material. To je pomembno, ker v prvih razredih učenci pridobijo temelje za učenje matematike v življenju. Velik izziv za učitelje je matematične teme, koncepte približati otrokom s pomočjo različnih pripomočkov, materialov, med katere uvrščamo tudi matematično slikanico. Matematična slikanica je medij, ki mladega bralca spodbudi k branju. V njej so predstavljeni različni matematični pojmi, koncepti na bralcu razumljiv, jasen in zanimiv način, prek interakcije med besedilom in ilustracijo.
Matematične slikanice učencem približajo matematiko, jim pomagajo usvojiti matematične koncepte in do matematičnih vsebin ustvariti pozitiven odnos. Prepričanje, da je abstraktne pojme težko razložiti otrokom, se skozi slikanice razblini, ker se skozi slikanice lahko tudi abstraktni pojmi, kot so števila, geometrija spremenijo v očitne, konkretne stvari: besede, slike.
Učenci morajo biti ob slikanici aktivni in tako postanejo soustvarjalci in ne samo pasivni sprejemniki informacij. Slikanice vplivajo na otrokove veščine pismenosti in njihovo odprtost pri sprejemanju znanja, na različne načine. Matematična slikanica, če je dobro oblikovana, se lahko obravnava na različne načine. Ob uporabi le-te lahko izvajamo različne dejavnosti in uporabljamo različne pristope. Prav zaradi te fleksibilnosti in veliko možnosti uporabe, ne izgubi svoje privlačnosti. Bralcu nudi celovito estetsko doživetje, hkrati pa omogoča doseganje ciljev na enostaven in zabaven način (Balić Šimrak idr., 2017).
Biti mora interaktivna, vsebovati vizualne predstavitve matematičnih pojmov in le-te povezati z njihovim pomenom. Otrokom omogočajo sprejemanje novih pojmov in novega znanja, medtem ko se igrajo z igro pomenov in ugibanj (Balić Šimrak idr., 2017). Bralcu omogoča in ga spodbuja, da jo prebere in razume po svoje, poleg tega pa ga vabi v dialoški proces in razumevanje prebranega in videnega po svoje (Narančić Kovač, 2015, v Balić Šimrak idr., 2017). Učenec − otrok ima potrebo po ponovnem branju, ker je prvo branje nezadovoljivo in ohlapno. Večkrat ko bo slikanico pregledal in prebral, na več različnih načinov jo bo dojemal in si določene reči razlagal, poleg tega pa si bo še bolj zapolnil pojme (Balić Šimrak idr., 2017).
Ker je današnji svet tehnološko zelo razvit, in imamo dostop do najrazličnejših medijev in stvari, je še toliko bolj pomembno, da znajo učitelji navdušiti učence za matematiko. Morajo jih znati spodbuditi, da bodo učenci prepričani v svoje sposobnosti razmišljanja, uporabljanja domišljije, reševanja problemov, razumevanja matematičnih konceptov, kreativnost ipd.
Učenci so ob tem veliko bolj samozavestni in uspešnejši. Uporaba otroške literature pri matematiki pomaga pri zmanjšanju matematične anksioznosti. Učenci pokažejo zanimanje in zaupanje v matematiko. Učitelji se morajo truditi in si prizadevati za razvoj matematično samozavestnih učencev, mladih za svet, v katerem prevladujejo znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika (angleško: STEM). S pomočjo uporabe otroške literature (z matematično temo) pri pouku matematike, podpiramo in vzgajamo samozavestne učence (Furner, 2018).
41
5. 1. Matematične slikanice o geometrijskih oblikah
Matematične slikanice zajemajo najrazličnejše matematične teme in pojme. Veliko jih je na temo števil (štetje, liha in soda števila, računske operacije, ulomki, decimalna števila ipd.), merjenja, kombinatorike, geometrije …
Ena izmed učnih vsebin, pri kateri je potrebno poznavanje definicij in najrazličnejših pojmov, je geometrija. V prvem triletju učenci spoznajo geometrijska telesa, geometrijske like, črte, točke. Vse te pojme lahko lažje spoznajo in ponovijo prek matematične slikanice. Malo slikanic je o geometrijskih vsebinah v slovenskem jeziku. Izbrali smo nekaj slikanic, ki so primerne za obravnavo geometrijskih vsebin v 1. triletju.
1. Krug i kružnica (Nucak, 2016)
Slikanica je nastala v okviru projekta MASLIK (Balić Šimrak idr., 2017). Je interaktivna slikanica, pri kateri učenci ne samo da berejo in spremljajo ilustracije, ampak morajo biti aktivni. Ob branju rišejo, štejejo, ustvarjajo krog in krožnico na različne načine. Slikanica spodbuja kreativnost.