Poznavanje konstruktivističnega pristopa

Ugotavljali smo, ali učitelji razrednega pouka menijo, da poznajo konstruktivistični pristop. Večina sodelujočih v raziskavi meni (tabela 8), da konstruktivistični pristop pozna (93, 4 %), od tega jih 15,1 % meni, da pozna konstruktivistični pristop zelo dobro, 39,6 % jih meni, da ga pozna dobro, preostalih 38,7 % svoje poznavanje konstruktivističnega pristopa ocenjuje na okvirno. Le 6,6 % jih trdi, da konstruktivističnega pristopa ne pozna.

Tabela 8: Ocena lastnega poznavanja konstruktivističnega pristopa.

Poznavanje konstruktivističnega pristopa Frekvenca odstotek da, poznam zelo dobro 16 15,1 %

da, poznam dobro 42 39,6 %

da, poznam okvirno 41 38,7 %

ne poznam 7 6,6 %

Skupaj 106 100 %

Nekoliko preseneča, da velika večina sodelujočih v raziskavi meni, da pozna konstruktivistični pristop. Je pa to razveseljiva novica, saj učitelji očitno skrbijo za svoj profesionalni razvoj in sledijo novostim, ki se pojavljajo v didaktiki poučevanja. Ker gre za mnenje, se poraja vprašanje, ali ga v resnici poznajo tako dobro, kot so napisali.

V tabeli 9 je prikazana analiza odgovorov na vprašanje, kako dobro poznajo konstruktivističen pristop, glede na to, na kateri slovenski pedagoški fakulteti so pridobili izobrazbo. Da pozna konstruktivistični pristop zelo dobro, jih je največ odgovorilo s Pef UP, in sicer kar 20 %, tem sledi 15,7 % vprašanih s Pef UL in 13,0 %

44

vprašanih s PeF UM. 52,2 % vprašanih s PeF UM meni, da pozna konstruktivistični pristop dobro, čemur sledi 37,1 % anketirancev s Pef UL in 30 % vprašanih s PeF UP.

Tu je opaziti tudi največje odstopanje med odgovori. Sledi trditev, da poznajo konstruktivistični pristop okvirno. Kot tako svoje poznavanje ocenjuje 41,5 % vprašanih s PeF UL, 40 % anketirancev s PeF UP in 26,1 % sodelujočih s PeF UM. Da konstruktivističnega pristopa ne pozna, meni 5,7 % vprašanih s Pef UL, 8,7 % vprašanih s Pef UM in 10 % vprašanih s Pef UP.

Tabela 9: Primerjava poznavanja konstruktivističnega pristopa med diplomanti slovenskih pedagoških fakultet.

Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti, f % - delež vrednosti.

Rezultati kažejo na to, da prihaja do manjših odstopanj v poznavanju konstruktivističnega pristopa med sodelujočimi glede na fakulteto šolanja. Predvsem je to opazno pri trditvi, da poznajo konstruktivistični pristop dobro, kjer kar 52,2 % vprašanih s PeF UM soglaša s to trditvijo, medtem ko anketiranci s PeF UL ocenjujejo svoje poznavanje kot dobro s 37,1 % in udeleženci s PeF UP 30 %. Te vrednosti se nekoliko razlikujejo od povprečne ocene poznavanja konstruktivističnega pristopa iz tabele 8, kjer je 39,6 % vseh vprašanih odgovorilo, da poznajo konstruktivistični pristop dobro. Tako lahko vidimo, da so učitelji z ljubljanske pedagoške fakultete nekje v povprečju, medtem ko mariborski in primorski odstopajo. Za takšne rezultate lahko najdemo razlog v tem, da bodisi so diplomanti PeF UM bolje usvojili znanje o konstruktivističnem pristopu bodisi je porazdelitev sodelujočih preveč neenakomerna, zaradi česar je prišlo do večjega odklona od povprečja. Hkrati lahko iz tega sklepamo, da so sodelujoči, ki so se izobraževali na PeF UL, zaradi večjega števila udeležencev v raziskavi vplivali na povprečno vrednost vseh in zato tudi ne odstopajo bistveno od povprečja.

45

Zanimalo nas je, katere dele učne ure vprašani, ki ocenjujejo, da poznajo konstruktivistični pristop, uporabljajo kot del konstruktivističnega pristopa (Graf 1).

Potrebno je izpostaviti, da so udeleženci lahko izbirali med ponujenimi odgovori, zaradi česar se pri vsakem odgovoru pojavlja razpon od 0 do 100 %. Razveseljivo je, da sta dva izmed treh glavnih korakov učne ure pri konstruktivističnem pristopu (ugotavljanje pojmovanj 71 % in obravnava nove učne snovi 68 %) izbrana kot najpogostejša odgovora. Nekoliko manj razveseljuje dejstvo, da je tretji korak – ponovno ugotavljanje pojmovanj, izbrala le polovica sodelujočih (51 %). Anketiranci so kot dele konstruktivističnega pristopa, ki jih uporabljajo opredelili še napoved ciljev učne ure (53

%), preverjanje (51 %), ponavljanje (46 %) in vadenje (34 %).

Graf 1: Uporaba posameznih »korakov« učne ure pri konstruktivističnem pristopu.

Uporaba konstruktivističnega pristopa k poučevanju in učenju temelji na 3 elementih učne ure. Pri uvodni dejavnosti učne ure je potrebno dobiti vpogled v pojmovanja vsakega učenca. V nadaljevanju učitelj organizira učne situacije, preko katerih učenci spoznavajo novo učno snov, hkrati tudi pridobivajo odgovore na vprašanja o pojmovanjih z začetka učne ure. Za zaključek učne ure je najbolje uporabiti kar začetno dejavnost, ponovno ugotavljanje pojmovanj, saj tako vsak učenec pridobi jasno predstavo o prvotnem znanju in lastnem napredku, učitelj pa pridobi povratno informacijo o uspešnosti svojega dela, saj bo videl, ali so učenci res napredovali v tistem, kar so bili cilji učne ure (Skribe Dimec, 2009). Po rezultatih razvidnih iz grafa 1, učitelji pri poučevanju uporabljajo korake konstruktivističnega pristopa. Da prihaja do manjše izbire pri uporabi zadnjega koraka – ponovno ugotavljanje pojmovanj, je lahko razlog, da zanj zmanjka časa v učni uri ali pa imajo učitelji morda občutek, da učenci

0

46

po slišanem in utrjevanju res usvojijo cilje učne ure in jim ni potrebno izvesti te dejavnosti. Možno je tudi, da učitelji preko ponavljanja, vadenja in preverjanja ugotavljajo, ali so cilji doseženi in zato ne izvajajo koraka ponovnega ugotavljanja pojmovanj. Dobro bi jih bilo opozoriti, da je pomembno preverjati, ali so vsi učenci prišli do pravih spoznanj in preoblikovali morebitne napačne predstave, saj se lahko hitro zgodi, da pridejo do besede le uspešnejši učenci, s čimer učitelji ne dobijo dobre povratne informacije o znanju, pojmovanjih vseh učencev.

Nadalje smo naredili še primerjavo, kako anketiranci, ki so končali študij na različnih Pedagoških fakultetah v Sloveniji, uporabljajo posamezne korake konstruktivističnega pristopa. V tabeli 10 so prikazani rezultati, deleži odgovorov so izračunani tako, da je število podanih odgovorov anketirancev z ene fakultete deljeno z vsemi sodelujočimi anketiranci s te iste fakultete. Največ sodelujočih v raziskavi z ljubljanske Pedagoške fakultete kot korak konstruktivističnega pristopa uporablja ugotavljanje pojmovanj (71,4

%), temu sledi obravnava nove učne snovi (67,1 %), napoved učnih ciljev (52,9 %), ponavljanje (51,4 %), preverjanje znanja (50,0 %), ponovno ugotavljanje pojmovanj (48,6 %) in vadenje (34,3%). Udeleženci z mariborske Pedagoške fakultete v največji meri prepoznavajo kot korak konstruktivističnega pristopa ugotavljanje pojmovanj (60,9 %), temu sledi obravnava nove učne snovi (56,5 %), nato z 52,2 % ponovno ugotavljanje pojmovanj in napoved ciljev učne ure. Sledijo še preverjanje znanja (47,8

%), ponavljanje (43,5 %) in vadenje (39,1 %). Vprašani s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem kot korake konstruktivističnega pristopa prepoznavajo najprej obravnavo nove učne snovi (70,0 %), ugotavljanje pojmovanj in preverjanje znanja (oboje 60,0 %), ponovno ugotavljanje pojmovanj (50, 0 %), napoved učnih ciljev in ponavljanje (40,0 %) ter nekateri tudi vadenje (20 %).

Tabela 10: Struktura anketirancev glede na fakulteto šolanja in uporabo korakov konstruktivističnega pristopa.

Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti, f % - delež vrednosti.

(Odstotki so izračunani tako, da dobimo deleže anketiranih z določene Pedagoške fakultete glede na izbiro posameznega koraka. V anketi sodeluje 70 diplomantov s PeF UL, 23 s PeF UM in 10 s PeF UP.)

47

Iz tabele 10 je razvidno, da sodelujoči z vseh treh slovenskih pedagoških fakultet, prepoznavajo kot najpomembnejša koraka konstruktivistično zasnovanega pouka ugotavljanje pojmovanj in obravnavo nove učne snovi, saj sta pri vseh to najpogostejša odgovora. Žal tega ne moremo trditi tudi za korak ponovno ugotavljanje pojmovanj, saj so ga sodelujoči z vseh treh fakultet izbrali redkeje. Diplomanti PeF UM so ta korak izbrali kot 3. najpogostejši, diplomanti PeF UP kot 4. najpogostejši, diplomanti PeF UL šele kot 6. – predzadnjega. A če na posamezne izbire gledamo odstotkovno, glede na povprečno izbiro znotraj sodelujočih s posameznih fakultet, lahko opazimo, da je bila izbira koraka ponovno preverjanje pojmovanj pri vseh okoli 50 % (PeF UL 48,6 %, PeF UP 50 % in PeF UM 52,2 %). Do odstopanja morda prihaja zaradi večjega števila sodelujočih s Pedagoške fakultete v Ljubljani, ki so študirali že vrsto let nazaj, morda zaradi tega, ker učitelji tudi vadenje, ponavljanje in preverjanje zaznavajo kot način ugotavljanja, ali so zastavljeni cilji doseženi ali pa zaradi slabšega poznavanja korakov konstruktivističnega pristopa.

Ugotavljali smo tudi, kje so učitelji razrednega pouka pridobili znanje in informacije o konstruktivističnem pristopu (graf 2). Vsak od anketirancev je lahko izbral več različnih odgovorov. Največ (56,6 %) jih je znanje o konstruktivističnem pristopu pridobilo tekom študija, 43,4 % vprašanih je spoznalo konstruktivističen pristop s prebiranjem strokovne literature, 35,9 % anketiranih preko udeležbe na seminarjih, izobraževanjih, 14,2 % preko internih izobraževanj organiziranih v okviru šole, 11,3 % sodelujočih pravi, da so znanje pridobili od sodelavcev, 6,6 % je povedalo, da so znanje pridobili od študentov, 1,9 % vprašanih je odgovorilo z drugo, pri čemer so navajali, da so znanje pridobili drugje ali da ga niso pridobili.

Graf 2: Načini pridobivanja znanja o konstruktivističnem pristopu.

0

Načini pridobivanja znanja o konstruktivističnem pristopu

48

Približno dve tretjini sodelujočih je povedalo, da so znanje o konstruktivističnem pristopu pridobili tekom študija, kar pa ne more veljati za tiste učitelje (20 %), ki so na delovnem mestu že več kot 30 let, saj konstruktivistični pristop sodi med sodobne načine poučevanja. Kroflič (2013) v svojem intervjuju z L. Plut Pregelj omenja, da je v Sloveniji več strokovnjakov, ki se že nekje dve desetletji ukvarjajo s konstruktivizmom;

posebej izpostavlja B. Marentič Požarnik, ki je bila ena izmed prvih in je o tej tematiki pisala že v 80. letih prejšnjega stoletja. Iz odgovorov je opaziti, da učitelji tudi sami iščejo novo znanja, sledijo novostim ter skrbijo za profesionalni razvoj in tako ostajajo v stiku s sodobnimi načini poučevanja. Da znanje pridobivajo tudi od sodelavcev in študentov, kaže na to, da so vedno pripravljeni ter opazijo, ko nekdo pokaže, naredi nekaj novega ter nato to vpletejo v svoje delo.

3.8.2 Uporaba konstruktivističnega pristopa pri poučevanju naravoslovja in vpliv