Vir: Osebni arhiv
3 EMPIRIČNI DEL
3. 1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
Eden od namenov taborniške organizacije v Sloveniji je, da vzgaja in izobražuje mlade taborniške vodnike. Dejavnosti s taborniki pogosto vodijo srednješolci, ki nimajo didaktičnega znanja in izkušenj, da bi napisali uspešno, ciljno usmerjeno in zabavno učno pripravo za izvedbo dejavnosti po dokumentu Taborniške veščine za MČ (Medvedkov in čebelic) in GG (Gozdovnikov in gozdovnic) (Pugelj, 2012). Mladi vodniki (srednješolci in študenti različnih smeri) vodijo MČ skupine, torej tabornike, ki obiskujejo prvi dve triletji OŠ. V dokumentu Taborniške veščine za MČ in GG piše, kaj mora učenec znati, ne piše pa, kako naj do tega znanja pride. Z raziskavo bi radi pripomogli k temu, da bi vsi, ki izvajajo taborniške veščine (razredni učitelji, delavci na Centru šolskih in obšolskih dejavnosti in taborniški vodniki), te izvajali čim bolj didaktično in strokovno ustrezno. Zanimalo nas je, kako učitelji in taborniški vodniki ocenjujejo učne priprave na podlagi taborniških veščin, ki smo jih ustvarili v sklopu magistrskega dela. Priprave temeljijo na pouku zunaj učilnice, ki je vse bolj sprejet v pedagoško prakso zaradi številnih pozitivnih učinkov na učence. Cilje, ki smo jih črpali iz dokumenta Taborniške veščine za MČ in GG (2014), smo poskušali primarno dosegati s pomočjo iger.
Dokazati smo želeli, da so priprave didaktično ustrezne z vidika učiteljev razrednega pouka.
Taborniški vodniki priprave potrebujejo pri svojem delu z učenci, doslej pa jih niso imeli.
Zapolniti smo želeli to vrzel in hkrati podati ideje učiteljem za pouk na prostem tako v sklopu rednega pouka kot dejavnosti v času podaljšanega bivanja ali v šolah v naravi.
3. 2 CILJI
Cilj magistrskega dela je izdelati model za izvedbo izbranih taborniških veščin, ki vsebuje zbirko v praksi izvedenih in ovrednotenih učnih priprav za taborniške vodnike, učitelje razrednega pouka ter pedagoške delavce CŠOD, ki poučujejo otroke na razredni stopnji. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako taborniki MČ, taborniški vodniki ter razredni učitelji ocenjujejo učne priprave na podlagi taborniških veščin ter kakšne predloge imajo za izboljšavo dejavnosti v pripravah. Zanimalo nas je, zakaj taborniki MČ obiskujejo to prostočasno dejavnost ter ali so se njihovi razlogi, našteti pred in po izvedbi taborniških dejavnosti, izvedenih s pomočjo učnih priprav, razlikovali. Naš cilj je ustvariti zbirko kakovostnih učnih priprav, ki bodo služile tako učiteljem kot taborniškim vodnikom pri njihovem delu, da ga bodo kakovostno opravljali ter da bodo učenci deležni igrivega poučevanja na prostem.
3. 3 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
RV1. Ali taborniški vodniki, ki vodijo taborniške skupine MČ, ocenjujejo, da jim je model s predlaganimi učnimi pripravami v pomoč pri izvedbi dejavnosti ter v kolikšni meri?
RV2. Na katere dejavnosti se učenci – taborniki najbolje odzovejo, katere so jim najbolj zanimive?
RV3. Zakaj učenci za prostočasno dejavnost izberejo tabornike?
RV4. Kako učitelji razrednega pouka komentirajo in ocenjujejo v taborniških učnih pripravah predlagane dejavnosti?
3. 4 METODOLOGIJA
a) METODA IN RAZISKOVALNI PRISTOP
V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja in kvalitativni raziskovalni pristop.
V raziskovalnem delu smo kot tehniko zbiranja podatkov uporabili pisni vprašalnik za učitelje in vprašalnik tipa papir – svinčnik, ki so ga izpolnili taborniški vodniki skupaj z učenci.
Taborniški vodniki so nam med izvajanjem dejavnosti vsak teden pošiljali tudi evalvacijo sestankov po spletni pošti. Po pošti so nam sporočili, kako učinkovite so bile dejavnosti, na katero dejavnost so se učenci najbolje odzvali in katero so izbrali za svojo najljubšo.
b) VZOREC
Prvi izbrani vzorec je slučajnostni, priložnostni in je vključeval 10 učiteljev iz OŠ Bovec, OŠ Idrija, OŠ Tolmin ter iz Šolskega centra Janeza Levca Ljubljana. Drugi izbrani vzorec je neslučajnostni, priložnostni in vključuje 27 učencev, tabornikov MČ, ki so v šolskem letu 2018/2019 za svojo prostočasno dejavnost obiskovali tabornike v Spodnji Idriji. Taborniki so bili razdeljeni v dve starostni skupini, in sicer na tabornike, ki obiskujejo 1. in 2. razred OŠ ter tabornike, ki obiskujejo 3. in 4. razred OŠ. Tabornikov, ki obiskujejo 1. in 2. razred, je bilo 13, tabornikov, ki obiskujejo 3. in 4., razred pa 14. Tretji izbrani vzorec je prav tako neslučajnostni, priložnostni in je vključeval 4 taborniške vodnike, ki so v šolskem letu 2018/2019 vodili taborniške sestanke.
c) OPIS POSTOPKA ZBIRANJA PODATKOV
Vse sodelujoče smo seznanili z namenom in cilji raziskave.
Taborniški vodniki so učne priprave na podlagi taborniških veščin na svojih tedenskih sestankih izvajali od februarja 2019 do junija 2019. V tem časovnem obdobju so nam po vsakem izpeljanem sestanku poslali spletno pošto, v kateri so opisno vrednotili uporabnost priprave ter nam sporočili, na katero dejavnost so se učenci najbolje odzvali in katera dejavnost jim je bila najbolj všeč.
Taborniški vodniki so na prvem sestanku, v začetku februarja 2019, učence vprašali, zakaj hodijo k tabornikom, si odgovore zapisali ter nam jih posredovali. To so še enkrat storili konec junija 2019.
Učitelji so pisne vprašalnike prejeli decembra 2020, jih izpolnili ter jih vrnili prek spletne pošte ali osebno od decembra do marca 2020.
Instrumenti za zbiranje podatkov za magistrsko delo so bili sestavljeni s ciljem pridobitve odgovorov na raziskovalna vprašanja.
č) OPIS OBDELAVE PODATKOV
Z analizo vprašalnikov učiteljev smo zabeležili in primerjali njihove odgovore in mnenja.
Informacije, ki smo jih dobili, smo analizirali, komentirali in kvalitativno interpretirali.
Taborniški vodniki so nam evalvacije vsake priprave pošiljali najkasneje pet dni po izvedenem taborniškem sestanku opisno prek spletne pošte. Podatke smo analizirali v aprilu in maju 2020.
d) PRIČAKOVANI REZULTATI PODATKOV
Z raziskavo smo poskušali dokazati, da je model učnih priprav v magistrskem delu lahko v pomoč tako učiteljem kot tudi taborniškim vodnikom ter da učne priprave notranje motivirajo tabornike MČ za obiskovanje taborniških sestankov.
4 MODEL UČNIH PRIPRAV NA PODLAGI TABORNIŠKIH VEŠČIN
V tem poglavju je priloženih devet priprav, ki smo jih načrtovali na podlagi taborniških veščin.
Kognitivni didaktični cilji so izvzeti iz dokumenta Taborniške veščine za MČ in GG (2014), vzgojni cilji pa sicer niso napisani, vendar smo sledili ciljem iz taborniškega Programa za mlade (2013). Priprave temeljijo na didaktičnih spoznanjih izvedbe pouka na prostem, poučevanja preko igre ter na znanstvenih spoznanjih glede učinkov naravnega okolja ter gibanja na zdrav telesni in kognitivni razvoj. Vse dejavnosti so prilagojene za učence na razredni stopnji. Pri vsaki veščini v dokumentu Taborniške veščine za MČ in GG (2014) piše, za katero starostno stopnjo je optimizirana, vendar so so predlagane starostne skupine, ki so navedene v glavah priprav, samo okvirne. Priprave so podane v zaporedju, v katerem so bile izvedene. V tem zaporedju tudi predlagamo, da jih učitelji izvajajo, saj v nekaterih pripravah preverjamo znanje iz prejšnjih ur. Nekatere priprave vsebujejo slike in skice, ki jih je pred izvajanjem potrebno povečati in natisniti, da jih lahko pri pouku uporabljamo. Primer vprašalnika, ki so ga izpolnjevali učitelji, je podan v prilogi magistrskega dela.
V nadaljevanju so po vsaki pripravi predstavljene naslednje štiri vsebine:
1. Ocena taborniških vodnikov, pri kateri predstavimo splošno mnenje vodnikov glede uporabnosti celotne priprave ter njihovo mnenje glede tega, na katero dejavnost so se taborniki – učenci najbolje odzvali. Najbolje se odzvati na dejavnost pomeni, da so pri dejavnosti najbolj sodelovali in izkazali največ motiviranosti;
2. mnenje učiteljev, pri katerem povzamemo komentarje in ocene učiteljev glede dejavnosti v pripravah. Kjer je smiselno, mnenje učiteljev tudi diskutiramo;
3. mnenje učencev – tabornikov, pri katerem naštejemo, katero dejavnost je posamezna starostna skupina izbrala za najljubšo;
4. spoznanja, kjer primerjamo mnenja učencev – tabornikov, taborniških vodnikov ter učiteljev. Če najdemo razlike v mnenjih, jih poskusimo obrazložiti, utemeljiti. Prav tako izpostavimo zanimive ugotovitve.
Pred uporabo priprav v praksi priporočamo, da izvajalec slikovno gradivo ustrezno poveča in priprave natisne.
4. 1 PRIPRAVE
1. PRIPRAVA: EKO POLICAJ 1
EKO POLICAJ (Predlagana skupina: MČ, 4. stopnja) : 1. sestanek
Pripomočki: Vreča s smetmi, ekološki otok, naglavna lučka, obrušen kos stekla, papirček, kos plastike
Učne metode: Metoda demonstracije, metoda pogovora, didaktična igra Cilj:
- poznam različne vrste odpadkov in vem, kako jih pravilno ločevati.
POTEK TABORNIŠKEGA SESTANKA UVOD (5 min)
1. Učitelj učencem naroči, naj se postavijo v zbor.
2. Učitelj učencem pokaže vrečko s smetmi in jim naroči, naj uganejo, kaj bo danes tema sestanka (ločevanje odpadkov). Končamo zbor.
1. DEJAVNOST: OBISK EKOLOŠKEGA OTOKA (15 min)
Učitelj predhodno preveri smetnjake, h katerim bo peljal učence. Preveriti mora, da niso zaklenjeni, da niso prepolni ter da jih ni mogoče nagniti. Če so smetnjaki zelo polni, naj učitelj s sabo vzame pručko, da bodo učenci lahko videli.
1. Ko uganejo temo, učenci učitelju sledijo do najbližjega ekološkega otoka.
2. Pri ekološkem otoku se pri vsakem od smetnjakov pogovorimo, katere vrste smeti sodijo vanj (papir, embalaža, steklo, biološki odpadki ...).
3. Vsak smetnjak posebej odpremo, vanj posvetimo z naglavno lučko ter pogledamo, kaj se nahaja v njem.
4. Učencem pokažemo vrečko s smetmi in jim naročimo, naj ločijo smeti. Vsak učenec posebej odnese določen kos smeti v smetnjak. Za vsakega učenca naj bosta vsaj dva kosa odpadkov.
5. Z učenci se pogovorimo o tem, zakaj je ločevanje odpadkov pomembno. Vprašamo jih, če vedo, kdo odpelje smeti in kam ter kaj se z njimi zgodi po tem, ko jih odpeljejo. (recikliranje, organski odpadki v kompost - ljudje velikokrat plastiko, ki je ni možno reciklirati, odvržemo v naravo, kar ni v redu).
2. DEJAVNOST: SMETI IN SMETARJI - LOVILNA IGRA (15 min) Pred dejavnostjo izvedemo ogrevanje (potek je opisan v prilogi 2).
1. Učence razdelimo v tri podskupine: steklo, papir ter plastika.
2. Tisti, ki so »steklo«, dobijo zelen kos obrušenega stekla; tisti, ki so »papir«, dobijo rumen papirček; tisti, ki so »plastika«, dobijo plastični zamašek.
3. Določimo nekoga, ki bo lovil. Ta je smetar, ostali so smeti.
4. Ko smetar ulovi smet, se mora smet vrniti k učitelju, kjer se reciklira.
5. Plastika se lahko reciklira samo enkrat, preden izpade iz igre. Papir se lahko reciklira trikrat, steklo pa neomejeno. Igro igramo tako, da na vsakih nekaj minut zamenjamo, katere vrste smeti so učenci.
6. Končamo igro, nato pa se z vodom pogovorimo:
- pogovor napeljemo na to, da se plastika ni mogla več reciklirati. Plastika po navadi konča v morju ali pa v naravi, kjer se razkraja več desetletij . Največkrat se lahko reciklira steklo. Plastika se lahko reciklira enkrat ali dvakrat, papir največ 5- do 7-krat, aluminij, kovine in steklo pa neštetokrat (Recycle Conondrum: How Many Times Can Recyclables be Recylced, b. d.).
Igro lahko ponovimo.
Priloga 1: Načrt postavitve učencev za dejavnost Papir, steklo, plastika 3. DEJAVNOST: PAPIR, STEKLO, PLASTIKA (20 min)
Načrt postaj za to dejavnost se nahaja v prilogi.
1. Na igralnem polju določimo tri lokacije, ki so druga od druge kar se da oddaljene. Ena predstavlja steklo, druga papir, tretja plastiko.
2. Učenci tečejo v krogu, učitelj pa kliče različne »smeti« (plastenka za ketchup, časopis, mercator vrečka, kinder bueno ovitek ipd.).
3. Glede na odpadek, ki ga kličemo, morajo učenci teči do pravilne točke.
ZAKLJUČNI ZBOR (5 min)
1. Pri zaključnem zboru najprej umirimo učence. Nato ponovimo, kar smo se naučili (ločevanje odpadkov, recikliranje):
- Kako delimo odpadke? Papir, steklo, plastika.
- Kam nesemo svoje odpadke? V posebej označene smetnjake.
- Zakaj je plastika problematična? Ker se razgrajuje zelo dolgo, ker se lahko reciklira samo nekajkrat.
2. Pogovor vodimo tako, da učenci izluščijo, da je naloga vsakega posameznika (sploh pa tabornika), da poskrbi za svoje odpadke. Zaključimo sestanek.
Priloga 2: Ogrevalne vaje pred dejavnostjo SMETI IN SMETARJI – LOVILNA IGRA OPIS VAJE ŠTEVILO SERIJ,
ŠTEVILO PONOVITEV
SKICA NAMEN, DEL TELESA
Visoki skipping.
Tečemo na mestu in kolena
dvigujemo čim više k prsim.
30 sekund. Splošno ogrevanje.
Poskoki narazen skupaj. Skačemo iz razkoračnega položaja v sonožnega in obratno.
30 sekund. Splošno ogrevanje.
Kroženje z rokami. Stojimo razkoračno
Osemkrat v eno smer, osemkrat v drugo.
Ogrevanje ramenskega obroča.
V predklonu potiskamo roke k eni in k drugi nogi.
Deset ponovitev k vsaki nogi.
Raztezanje iztegovalk kolena.
1. OCENA TABORNIŠKIH VODNIKOV
Vodnikom se je priprava zdela zelo uporabna, dobro načrtovana, preprosta in didaktično učinkovita. Vsi vodniki so jo ocenili z oceno 5 (odlično), prav tako so izvedene dejavnosti ocenili tudi taborniki MČ. Vodniki so posebej pohvalili dejavnost OBISK EKOLOŠKEGA OTOKA ter SMETI IN SMETARJE. MČ, ki obiskujejo 1., 2. in 3. razred (19 otrok), so se najbolje odzvali na dejavnost SMETI IN SMETARJI, MČ, ki obiskujejo 4. razred (8 otrok), pa na dejavnost PAPIR, STEKLO, PLASTIKA.
2. MNENJE UČITELJEV
DEJAVNOST Povzetek zapisov UČITELJEV 1. OBISK
EKOLOŠKEGA OTOKA
Dva učitelja sta komentirala, da bi bilo treba predvideti rešitve, če so smetnjaki zaklenjeni ali prepolni. En učitelj je komentiral, da bi v učno pripravo dodal slike in videoposnetke postopka recikliranja. Dva učitelja sta komentirala, da bi bilo treba zagotoviti varnost pri rokovanju s smetmi.
En učitelj je komentiral, da bi bilo treba bolj definirati pogovor z učenci ter predvideti odgovore. Dva učitelja sta komentirala, da se jima aktivnost zdi dobra, dva učitelja dejavnosti nista komentirala.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,6.
2. SMETI IN SMETARJI
Trije učitelji so komentirali, da bi bilo pred aktivnostjo potrebno izvesti ogrevanje. en učitelj je komentiral, da v pripravi ni jasno zapisano, kaj počnejo učenci, ki izpadejo iz igre. En učitelj je komentiral, da bi bilo treba predvideti in preprečiti goljufanje s strani učencev. Dva učitelja sta komentirala, da se jima aktivnost zdi dobra, dva učitelja pa dejavnosti nista komentirala.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,4.
3. PAPIR, STEKLO, PLASTIKA
Trije učitelji so komentirali, da v pripravi manjka načrt postaj. Dva učitelja sta komentirala, da bi se pred aktivnostjo morali ogreti in da manjka zapis ogrevanja. En učitelj je komentiral, da aktivnost učencem ni dovolj v izziv. En učitelj je zapisal, da bi bilo treba predvideti in preprečiti goljufanje učencev. En učitelj je komentiral, da manjka zapis metode, kako umiriti učence. Dva učitelja komentarja nista podala.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,7.
3. MNENJE UČENCEV – TABORNIKOV
Kot najbolj zanimivo dejavnost je 19 učencev izbralo dejavnost SMETI IN SMETARJI, 8 otrok pa PAPIR, STEKLO, PLASTIKA. Dejavnost PAPIR, STEKLO, PLASTIKA so za najbolj zanimivo dejavnost izbrali učenci četrtega razreda.
4. SPOZNANJA
Če primerjamo odgovore učiteljev in taborniških vodnikov, lahko vidimo, da so učitelji z najnižjo oceno ocenili dejavnost SMETI IN SMETARJI, medtem ko so se taborniki MČ najbolje odzvali prav na to dejavnost. Pri komentarjih učiteljev se pojavljajo pomisleki glede varnosti pri lovljenju, pri rokovanju s smetmi in podobno, teh pomislekov pri tabornikih ne zaznamo. Učenci so pri tabornikih bolj izpostavljeni tveganim situacijam, kar je zanje dobro, saj tvegana igra spodbuja razvoj pomembnih veščin, kot so vztrajnost, poznavanje samega sebe in reševanje problemov (Bento, 2017). To ne pomeni, da učence pustimo same, pač pa da jih opazujemo z razdalje, s katere lahko posredujemo v primeru prevelikega tveganja.
2. PRIPRAVA: EKO POLICAJ 2
POTEK TABORNIŠKEGA SESTANKA UVOD (5 min)
1. Učitelj učencem naroči, naj se postavijo v zbor.
2. Učence lepo pozdravimo in jim povemo, da se bomo danes najprej igrali.
3. Ogrejemo se s pomočjo ogrevalnih vaj v prilogi.
1. DEJAVNOST: TOPLA GREDA (15 min)
1. Učitelj na čim širšo lovilno površino nariše dve črti, ki predstavljata Zemljo in nebo.
2. Eden od učencev se postavi na črto nebo. Ta učenec je toplogredni plin, ki se lahko premika samo vzdolž črte. Drugi učenci stojijo zunaj igrišča. Oni so sončni žarki.
3. Na učiteljev znak sončni žarki tečejo do Zemlje ter spet do neba in ven iz lovilnega polja.
Njihov cilj je, da jih toplogredni plin ne ulovi.
4. Učencem razložimo, da je prostor med Zemljo in nebom imenovan atmosfera. Kadar toplogredni plin ujame toploto, mora ona ostati v atmosferi.
5. Igro lahko ponovimo.
2. DEJAVNOST: POGOVOR PO DEJAVNOSTI TOPLA GREDA (10 min) 1. Z učenci se pogovorimo o tem, kaj se je pri igri dogajalo.
2. Pogovor napeljemo na to, da več toplogrednih plinov pomeni, da se več toplote ujame na Zemlji, zaradi česar se naš planet segreva.
3. Učencem pokažemo skico 2 in preberemo prvi odstavek.
Zadrževanje toplote
Da bi razumeli, zakaj se Zemlja segreva, moramo najprej razumeti, zakaj je sploh topla. Naš planet obdaja debela plast plinov, ki jo imenujemo atmosfera. Sončna svetloba gre skozi atmosfero, potem pa udari v zemljo. Sončni žarki ogrejejo zemeljsko površje. Toplota se dvigne v zrak. Nekateri plini v atmosferi, med njimi ogljikov dioksid in metan, prestrežejo toploto in jo odbijejo nazaj na Zemljo. Naš planet tako ostaja topel (Asimov, 1996).
Zaradi sežiganja fosilnih goriv, pa tudi zaradi krčenja gozdov [...] je človek začel spreminjati svetovno podnebje. V ozračje so zaradi človekove materialne dejavnosti na planetu začele prihajati velike dodatne količine toplogrednih plinov, ki kot steklenjak preprečujejo uhajanje toplote v vesolje (Plut, 2004).
Pojmi
Atmosfera – plast plinov, ki obkrožajo zemljo
Učinek tople grede – proces, ko plini v atmosferi ujamejo sončno toploto Ogljikov dioksid, metan – toplogredna plina
4. Učencem povemo, da bomo sedaj pogledali, od kod pridejo toplogredni plini.
EKO POLICAJ (Predlagana skupina: MČ, 4. stopnja) : 2. sestanek Pripomočki: barvne krede, taborniška rutka, priloga 2, priloga 3 Učne metode: metoda demonstracije, metoda pogovora, metoda igre Cilji:
- vem, da človek s svojimi izpusti CO2 prispeva h globalnemu segrevanju ozračja in podnebnim spremembam;
- vem, kako lahko varčujem z energijo in vodo (ugašanje luči, zapiranje pip, zapiranje vrat in oken itd);
- poznam različne vrste odpadkov in vem, kako jih pravilno ločevati.
5. Premaknemo se na položaj, s katerega lahko vidimo cesto, čimveč hiš, tovarne itd. Vprašamo jih, kaj po njihovem mnenju proizvaja toplogredne pline.
6. Učenci naj povedo svoje mišljenje.
Podatki o izpustu toplogrednih plinov v ZDA za 2016:
- Promet (28,5 %), - Elektrarne (28,4 %), - Industrija (22 %), - Gospodinjstva (11 %).
(Sources of Greenhouse Gas Emissions, b. d.)
7. Pogovorimo se o tem, da največ toplogrednih plinov povzročajo promet, tovarne, hiše.
8. Povemo jim, da mi ne moremo vplivati na industrijo, lahko pa smo doma varčni z vodo, elektriko in toploto ter tako pomagamo okolju.
3. DEJAVNOST: DELO V PARIH PO DEJAVNOSTI TOPLA GREDA (10 min)
1. Učence razdelimo v pare. Naloga vsakega para je, da razmisli, kaj lahko počnemo v svojem domu, da čim bolj varčujemo z elektriko, vodo in toploto.
2. Pari naj se pogovarjajo dve ali tri minute, nato pa naj povejo, kaj so ugotovili. Pomagajo naj si s slikami v prilogi 3:
- ugašanje luči, - zapiranje pip,
- zapiranje vrat in oken, - ločujem odpadke,
- namesto z avtom grem peš ...
3. Učence pohvalimo za njihov trud.
4. Skličemo zbor. Učencem povemo, da bomo sedaj preverili, kaj smo se v zadnjih dveh sestankih naučili.
4. DEJAVNOST: ŠTAFETA ZNANJA (15 min)
1. Učence razdelimo v skupine po tri. Postavijo se v kolone, tako da so obrnjeni proti učitelju.
2. Učitelj stoji nasproti učencem z iztegnjeno roko, v kateri drži svojo rutko.
3. Učitelj postavi vprašanje, nato pa se lahko učenci skupin posvetujejo. Prvi učenec v posamezni koloni lahko steče do učitelja in iz rok vzame njegovo rutko. Tisti, ki prvi zagrabi za rutko, lahko odgovori na vprašanje. Na vprašanje mora odgovoriti jasno, glasno in razumljivo.
4. Za pravilen odgovor njegova skupina dobi točko, za napačnega pa jo izgubi. Nato gredo tisti, ki so bili prvi v koloni, na zadnje mesto.
5. Točke si pišemo, na koncu pa razglasimo zmagovalno skupino.
6. Štafeto ponovimo dvakrat.
Vprašanja:
1. Znanje:
- Na katere snovi ločujemo odpadke? Papir, plastika, steklo.
- Katera od teh snovi se najmanjkrat reciklira? Plastika.
- Koliko časa se razgrajuje plastika? Več kot sto let.
- Kako se imenuje prostor med Zemljo in nebom? Atmosfera.
- Od kod pride največ toplogrednih plinov? Promet, industrija, izsekovanje gozdov itd.
- Naštej tri načine, kako lahko ti pomagaš okolju. Ugašamo luči, zapiramo pipe, zapiramo
- Naštej tri načine, kako lahko ti pomagaš okolju. Ugašamo luči, zapiramo pipe, zapiramo