POTEK TABORNIŠKEGA SESTANKA UVOD (5 min)
1. Pozdravimo učence in skličemo zbor. Povemo jim, da gremo danes v gozd.
2. Učenci nam sledijo do gozdnega roba.
3. Umirimo učence in skličemo zbor. Vprašamo jih, kako se morajo po njihovem mnenju taborniki obnašati v gozdu. Vprašanja:
- Se lahko med hojo pogovarjamo?
- Ali lahko kričimo?
- Koga s tem motimo?
1. DEJAVNOST: GOZDNE ROŽE IN DREVESA (10 min)
1. Z učenci se začnemo premikati proti točki v gozdu, kjer bomo imeli največ prostora.
2. Učenci naj bodo ob poti pozorni na spomladanske rože.
3. Vsako rožo, ki je ne poznamo, poslikamo, da lahko naslednjič učencem povemo, katera je.
4. Po poti učencem pokažemo tudi bukev in smreko, saj sta najbolj razširjeni drevesni vrsti v Sloveniji.
- Bukev spoznamo po gladkem lubju in gladkem zašiljenem listu. (priloga 1)
- Bukev ima zelo trden les, zato se nekomu, ki je neroden ali trd, reče da je bukov. Je tudi najpogostejša drevesna vrsta v Sloveniji. Plod bukve je žir.
- Smreko spoznamo po zašiljenih iglicah. Plod smreke in jelke je storž. Storži smreke rastejo navzdol, stroži jelke pa navzgor.
2. DEJAVNOST: SKRIVALNICE V GOZDU (15 min)
1. Učenci se igrajo skrivalnice v gozdu, prej pa jim omejimo igralno površino. Pri tem smo pozorni predvsem na varnost. Ne dovolimo se jim skrivati blizu tekoče vode in mokrih skal.
2. Eden od učiteljev nadzoruje igro, da poteka varno, drugi pa med tem časom vleče belo rjuho po podrasti in poskuša ujeti klopa. Če in ko ga ujame, pokliče vse učence k sebi, da si ga pobliže pogledajo.
3. DEJAVNOST: GOZDNI KLOP (15 min)
1. Učenci naredijo krog in sedejo okoli učitelja, ki razprostre belo rjuho, na kateri je klop.
2. Vsak učenec si pride pobliže s povečevalno lupo ogledat klopa.
3. Učitelj učence sprašuje vprašanja:
- Primerjaj klopa z mravljo. V čem sta si podobna? V čem se razlikujeta?
- Zakaj ljudje ne maramo klopa? Ker se prisesa na nas, nam pije kri in prenaša bolezni.
- Ali misliš, da je klop nevaren? Zakaj? Povemo, da klopi prenašajo nevarne bolezni, zaradi katerih lahko tudi umremo.
Borelija: pojavi se rdeč kolobar, potem pa se čez nekaj časa lahko poškodujejo srce, mišice, oči ali kosti.
Meningitis: nekaj dni po ugizu nam postane slabo, nato pa lahko meningitis na bolniku pusti posledice za celo življenje. Proti meningitisu se lahko cepimo.
- Kako bi se oblekel? Svetla, dolga oblačila, da lažje vidimo klopa, pokrivalo.
- Ali poznaš kakšne spreje, ki varujejo proti klopom? Kje jih lahko kupiš?
PRIJATELJ GOZDA (Predlagana skupina: MČ, 3. stopnja : 1. sestanek)
Pripomočki: bela rjuha, povečevalno steklo, pinceta, razpršilo za klope, natisnjene priloge Učne metode: metoda igre, metoda branja, metoda demonstracije, metoda pogovora Cilji:
poznam gozdnega klopa in vem, kako se ga odstrani;
- poznam različne vrste gozdnih dreves;
- opazujem in se naučim prepoznati rastline, ki cvetijo na gozdnih tleh, opazuje olistanje dreves
- Kaj misliš, da moraš storiti glede klopov, ko prideš domov iz gozda? V kopalnici se pregledaš, še posebej pod pazduho, za ušesi, na mednožju. Stuširaš se in obleke odložiš v pranje.
- Kako misliš, da je klopa treba odstraniti? S pinceto. Odstraniti ga mora doktor ali odrasla oseba, da v žrtvi ne ostanejo zobje.
- Če nam klopa ne uspe ujeti, učiteljem pokažemo sliko.
Borelioza: borelioza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije, ki so razširjene v evropskem in severnoameriškem prostoru ter v nekaterih državah Azije. Bakterije se prenesejo na človeka z ugrizom okuženega klopa. Borelioza običajno poteka v treh fazah. V prvi fazi bolezni (3-32 dni po ugrizu okuženega klopa) se pojavijo značilne spremembe na koži. Nastane neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredi bledi in dobi obliko kolobarja. Kožna sprememba je lahko ena sama ali pa jih je več na različnih delih telesa. Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza od značilnih kožnih sprememb za boreliozo. Kožne spremembe niso vedno prisotne. V drugi in tretji fazi bolezni (lahko tudi več mesecev ali let po okužbi) se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
Meningitis: akutni bakterijski meningitis je hudo in hitro potekajoča
bakterijska okužba ovojnic centralnega živčevja (mening). Kaže se z glavobolom, povišano telesno temperaturo in otrdelim vratom. Brez hitrega zdravljenja hitro nastopita koma in smrt.
4. DEJAVNOST: POSLUŠANJE ŽIVALI (10 min)
1. Z učenci se premaknemo na tih kraj v gozdu, kjer ni potoka ali reke.
2. Učenci zaprejo oči in pozorno poslušajo. Njihova naloga je, da zaznajo čim več različnih živalskih zvokov.
3. Po minuti poslušanja učenci odprejo oči.
4. Vprašanja za učence:
- Koliko različnih zvokov si slišal?
- Katere živali misliš, da si slišal?
- Katere živali živijo v tem gozdu?
- Misliš, da bi ponoči slišal drugačne zvoke? Zakaj?
5. Z učenci se sprehodimo nazaj do gozdnega roba.
ZAKLJUČNI ZBOR (5 min)
1. Skličemo zbor in zaključimo sestanek.
Priloga 1: Slike bukovega lista, klopa, kolobarja pri boreliozi Slika bukovega lista
Vir: https://puntomarinero.com/images/tree-beech-description-beech-grove_5.jpg Slika klopa
Vir: https://www.expemag.com/images/articles/technique/tiques-maladie-de-lyme/tiques-maladie-de-lyme_04_hr.jpg
Slika kolobarja pri boreliozi
Vir:
https://encrypted- tbn0.gstatic.com/images?q=tbn%3AANd9GcQou5gG1IAvvMOe_yGHcGvKQqZ5Hb-8GTzQSBub0EZRCv7G6z40&usqp=CAU
1. OCENA TABORNIŠKIH VODNIKOV
Taborniški vodniki so pripravo ocenili kot uporabno. Po mnenju taborniških vodnikov so se taborniki MČ najbolje odzvali na dejavnost GOZDNI KLOP. Taborniški vodniki so prav tako komentirali, da so bile dejavnosti zelo tempirane, saj jim je skoraj zmanjkalo časa za izvedbo zadnje dejavnosti.
2. MNENJE UČITELJEV
DEJAVNOST Povzetek zapisov UČITELJEV 1. GOZDNE ROŽE
IN DREVESA
Dva učitelja sta komentirala, da bi s sabo v gozd lahko nesli določevalni ključ, ki bi ga učenci lahko uporabili pri poimenovanju in prepoznavanju rastlin. En učitelj je komentiral, da mu dejavnost ni všeč, saj je omejena samo na pomladanski čas, ko v gozdu rastejo rože. Dva učitelja sta komentirala, da plod smreke ni žir, ampak storž. En učitelj je komentiral, da bi rastline morali slikati, ne pa trgati, saj jih je nemalo zaščitenih. En učitelj je komentiral, da taka dejavnost ni izvedljiva v mestnih šolah. En učitelj je predlagal, da bi učencem pokazali piktograme iz TNP in se ob njih pogovorili glede obnašanja v gozdu.
Dva učitelja dejavnosti nista komentirala.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 3,5.
2. SKRIVALNICE V GOZDU
Šest učiteljev je komentiralo, da se jim dejavnost ne zdi varna in da je ne bi izvajali. En učitelj je komentiral, da se dejavnost zdi dobra, in eden, da je ta dejavnost v mestnih šolah neizvedljiva. Trije učitelji dejavnosti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 2,9.
3. GOZDNI KLOP Dva učitelja sta komentirala, da bi pri dejavnosti uporabila več slikovnega in video gradiva. Dva učitelja sta komentirala, da moramo v pripravi poudariti, da mora klopa odstraniti odrasla oseba. En učitelj je komentiral, da mu je dejavnost všeč, en učitelj je komentiral, da lahko učencem povemo, da se je treba oblačiti v sloje, en pa je komentiral, da dejavnost ni izvedljiva v mestnih šolah. Trije učitelji dejavnosti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,4.
4. POSLUŠANJE ŽIVALI
Trije učitelji so komentirali, da dejavnost ni povezana s cilji, dva učitelja pa sta komentirala, da bi z učenci ptice poslušala dlje časa in razširila dejavnost. Pet učiteljev dejavnosti ni komentiralo.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,0.
3. MNENJE UČENCEV – TABORNIKOV
Vseh 27 tabornikov MČ je za svojo najljubšo dejavnost izbralo dejavnost SKRIVALNICE V GOZDU.
4. SPOZNANJA
Če primerjamo odgovore učiteljev in taborniških vodnikov, lahko vidimo, da so učitelji dejavnost SKRIVALNICE V GOZDU ocenili z najnižjo oceno 3, medtem ko so vsi taborniki MČ prav to dejavnost izbrali za svojo najljubšo. Večina učiteljev je komentirala, da se jim dejavnost zdi prenevarna.
To dejstvo bi lahko vrednotili kot produkt kulture strahu in podcenjevanja otrok. Skrivalnice so tvegana igra, a prav v tveganih okoliščinah se otrok nauči, kako ostati varen (Bento, G., 2017). Tveganje za poškodbe se lahko dodatno zmanjša tako, da učitelj določi primerno igralno površino in zagotovi, da imajo vsi učenci primerno opremo za igro na prostem. Prav tako pa telesna aktivnost pozitivno vpliva na pozornost, zmanjša moteče vedenje v učilnici, poveča motivacijo in sodelovanje ter pomaga izboljšati rezultate učencev (Chen, 2018). Otroci, ki se gibajo in igrajo v naravnem okolju, so manj dovzetni za razvoj nevroze, motenj, povezanih s stresom, psihosomatičnih motenj ter ADHD (Taylor in Kuo, 2009).
8. PRIPRAVA: PRIJATELJ GOZDA
POTEK TABORNIŠKEGA SESTANKA UVOD (3 min)
1. Skličemo zbor in pozdravimo učence.
1. DEJAVNOST – MOJ KOTIČEK (15 min) 1. Prvi učitelj gre z učenci v gozd.
2. Vsakega učenca ob poti posede tako, da noben učenec ne vidi drugega. Vsak učenec dobi svoje mesto za opazovanje narave, kjer mora v tišini sedeti in umirjeno opazovati naravo.
3. Po petih minutah gre skozi gozd drugi učitelj, ki vsakemu učencu s prstom pomiga, da se mu pridruži.
4. Če učenec učitelja ne vidi, ga učitelj potreplja za ramo, da se mu učenec pridruži.
5. Skozi celotno aktivnost so učitelji in učenci tiho.
6. Ko so na koncu vsi zbrani, se pogovorimo, kaj je kdo opazoval in kaj se mu je zdelo zanimivo.
7. Pogovor usmerjamo tako, da se učenci zavedo, katera bitja so del gozda in za koga vse je gozd pomemben.
Navodila: Premikali se bomo skozi gozd. Vsi moramo biti čisto tiho. Ko se bomo premikali, bom s prstom pokazal na enega od vas in na nek kraj ob potki. Tisti, ki nanj pokažem s prstom, se nato usede tja in opazuje naravo. Lahko opazuje travo, liste, nebo; karkoli. Pomembno je, da tekom te dejavnosti ne gledate ostalih učencev in ne govorite. Čez nekaj časa vas bo drugi učitelj prišel iskat.
2. DEJAVNOST: KDO SEM? (10 min)
1. Učitelj na hrbet učencem prilepi listek živali ali rastline, nato pa morajo učenci ugotoviti, kdo so, tako da sprašujejo druge učence.
2. Učenci lahko na vprašanja drugih odgovarjajo samo z ja, ne ali pa ne vem.
3. DEJAVNOST: ISKANJE ZAKLADA (15 min)
1. Skličemo učence in jim povemo, da se bomo igrali lov na zaklad.
2. Ko preberemo stvar s seznama, je naloga vsakega učenca, da jo v gozdu poišče. Omejimo gibalno površino po naši presoji. Zaklada ne iščemo, kjer je nevarnost padca ali poškodbe.
3. Učenec sme iz gozda vzeti samo stvari, ki jih lahko nepoškodovane vrne nazaj na svoje mesto Poudarimo, da smo ljudje v gozdu samo obiskovalci, ne pa prebivalci.
4. Učitelj kliče vsako stvar posamezno s seznama. Počakamo, da vsi učenci prinesejo dogovorjeno stvar.
4. DEJAVNOST: NETOPIR IN VEŠČA (12 min)
1. Učencem pokažemo sliko netopirja (priloga) in jih vprašamo:
- Ali veste, katera je ta žival (netopir)?
- S čim mislite, da se prehranjuje (insekti, sadje)?
- Kje mislite, da živi (v jamah, v gozdu)?
- Kdaj lovi in ali vidi v temi (lovi ponoči, ne vidi, uporablja eholokacijo)?
Učencem odgovore povemo šele po tem, ko se igramo igro.
2. Z učenci ustvarimo krog, noter pa pošljemo nekoga, ki je netopir in nekoga, ki je vešča.
3. Naloga netopirja je, da veščo ujame, pred tem pa netopirju zavežemo oči.
4. Kadar netopir zakliče »NETOPIR!« mora vešča nazaj zaklicati »VEŠČA!«.
5. Po potrebi lahko povečamo število vešč ali pa število netopirjev.
6. Učencem razložimo, da netopir ponoči ne vidi, zato lovi z zvokom.
PRIJATELJ GOZDA (predlagana skupina: MČ, 3. stopnja : 2. sestanek) Pripomočki: slike gozdnih živali, vrv, vrečka, natisnjene priloge
Učne metode: metoda igre, metoda pogovora Cilja:
- ve, da je gozd pomemben življenjski prostor in da smo ljudje v gozdu obiskovalci;
- prepozna nekaj gozdnih rastlin in živali.
Netopirji so edini sesalci z letalno mreno, ki jim omogoča pravo letenje. Drugi sesalci so zmožni kvečjemu jadranja. Večina netopirjev med letom cvilka. Ti ultrazvočni signali se odbijajo od predmetov v okolici in nato netopirji slišijo svoje odmeve. Tako vedo, kje je kakšna ovira v okolici. Človek signalov s prostim ušesom ne sliši, je pa to mogoče s posebnimi napravami. Večinoma so nočna bitja in so vsejedi.
Nekateri sesajo kri večjih živali, vendar se večina hrani z žuželkami, npr. nočnimi metulji ali nektarjem iz cvetlic. Živijo v jamah, krošnjah, na balkonih, v drevesnih duplinah, netopirnicah, špranjah sten, na podstrešjih cerkev, hlevov in zapuščenih objektov ter drugih stavb.
ZAKLJUČNI ZBOR (5 min)
Pozdravimo učence in zaključimo sestanek.
Priloga 1: Slike jelena, divje svinje, polža, sove, mravlje ter netopirja Slika jelena
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/b/b7/White-tailed_deer.jpg Slika divje svinje
Vir:
https://img.purch.com/w/660/aHR0cDovL3d3dy5saXZlc2NpZW5jZS5jb20vaW1hZ2VzL2kvMDAw LzA5OC82MDEvb3JpZ2luYWwvd2lsZC1ib2FyLTE4MDMwMS5qcGc=
Slika polža
Vir: https://animals.howstuffworks.com/marine-life/do-snails-get-shells.htm
Slika sove
Vir: https://cdn.asme.org/getmedia/b6c2b4b4-c025-426b-a0fe-a42efded6a85/Quiet-as-an-Owl_hero.jpg.aspx
Slika mravlje
Vir: http://static.nautil.us/15187_956936879f66f5cf4ffbf3aefffd56ca.jpg Slika netopirja
Vir:
https://images.ctfassets.net/cnu0m8re1exe/6KR5wd6M47p86L4Uw1Y2la/d8d599b558c3e9e9e321bed e2bf613c8/shutterstock_1282913071.jpg?w=650&h=433&fit=fill
Priloga 2: Seznam za lovilca pri dejavnosti LOV ZA ZAKLADOM
Priloga 3: Ogrevalne vaje pred dejavnostjo NETOPIR IN VEŠČA OPIS VAJE ŠTEVILO SERIJ,
ŠTEVILO PONOVITEV
SKICA NAMEN, DEL TELESA
Visoki skipping.
Tečemo na mestu in kolena dvigujemo čim više k prsim.
30 sekund. Splošno ogrevanje.
Poskoki narazen skupaj. Skačemo iz razkoračnega položaja v sonožnega in obratno.
30 sekund. Splošno ogrevanje.
Kroženje z rokami.
Stojimo razkoračno
Osemkrat v eno smer, osemkrat v drugo.
Ogrevanje ramenskega obroča.
V predklonu potiskamo roke k eni in k drugi nogi.
Deset ponovitev k vsaki nogi.
Raztezanje iztegovalk kolena.
1. OCENA TABORNIŠKIH VODNIKOV
Taborniški vodniki so pripravo ocenili kot delno uporabno. Po mnenju tabornikov vodnikov so se taborniki MČ najbolje odzvali na dejavnost NETOPIR IN VEŠČA. Dejavnost MOJ KOTIČEK je s taborniki, ki obiskujejo 1. in 2. razred (13 otrok), uspela, s taborniki, ki obiskujejo 3. in 4. razred (14 otrok), pa ne. Vodniki so prav tako komentirali, da dejavnost LOV NA ZAKLAD ni bila uspešna, saj člani niso bili motivirani.
2. MNENJE UČITELJEV
DEJAVNOST Povzetek zapisov UČITELJEV
1. MOJ KOTIČEK Štirje učitelji so komentirali, da dejavnost ni povezana s cilji in se jim zato zdi nesmiselna. Trije učitelji so komentirali, da je dejavnost težko izvedljiva zaradi števila otrok, ki jih imajo v razredu. En učitelj je komentiral, da dejavnost potrebuje natančnejša navodila. Dva učitelja dejavnosti nista komentirala.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 2,7.
2. KDO SEM? Dva učitelja sta komentirala, da bi dejavnost izvedla med aktivnim odmorom. Dva učitelja sta komentirala, da je dejavnost pretežka za prvo triado, Dva učitelja pa da moramo izbrati živali, ki jih učenci že poznajo.
Štirje učitelji dejavnosti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 3,8.
3. ISKANJE ZAKLADA Trije učitelji so komentirali, da dejavnost ni povezana s cilji. Dva učitelja sta komentirala, da bi bilo smiselno imeti tekmovanje na čas, da se učenci motivirajo. Dva učitelja sta komentirala, da manjka zapis ogrevalnih vaj pred dejavnostjo. Trije učitelji dejavnsoti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 3,6.
4. NETOPIR IN VEŠČA Štirje učitelji so komenitrali, da se jim aktivnost zdi dobra. Trije učitelji so komentirali, da bi glede netopirjev napeljali dodaten pogovor glede njihove zaščitenosti in glede eholokacije. Trije učitelji dejavnosti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,4.
3. MNENJE UČENCEV – TABORNIKOV
Vseh 27 tabornikov MČ je za najljubšo dejavnost izbralo dejavnost NETOPIR IN VEŠČA.
4. SPOZNANJA
Če primerjamo odgovore taborniških vodnikov ter učiteljev, lahko vidimo, da oboji slabo ocenjujejo dejavnosti MOJ KOTIČEK ter KDO SEM. Učitelji dejavnost MOJ KOTIČEK ocenjujejo s slabo oceno zaradi onemogočenega nadzora nad učenci med izpeljavo te dejavnosti. V dejavnosti mora vsak učenec najti svoj kotiček, kjer ne vidi nobenega drugega učenca, kar pomeni, da tudi učitelj ne more imeti vseh učencev na očeh, zaradi česar se dejavnost učiteljem zdi nevarna. Po drugi strani pa učenci ob takih dejavnostih občutijo svobodo, kar jih navdušuje (Marchant, 2009). Dejavnost KDO SEM? pa je s strani učiteljev prejela slabše ocene, ker je po njihovem mnenju pretežka za prvo triado. Glede na to, da so lahko taborniški vodniki dejavnost izpeljali s taborniki, ki so obiskovali 1. razred, lahko trdimo, da to ni tako.