POTEK TABORNIŠKEGA SESTANKA UVOD (5 min)
1. Skličemo zbor.
2. Pozdravimo učence.
3. Povemo jim, da taborniki radi hodimo na obiske v naravo in da smo danes s sabo prinesli nahrbtnik, v katerem imamo vse potrebno za izlet v naravo.
1. DEJAVNOST: ZGODBA (10 min)
1. Učence umirimo in jim povemo, da jim bomo povedali zgodbo o Marku in Jani, ki sta se odločila, da bosta šla skupaj raizskovat gozdne poti.
Mark se je veselil raziskovanja, zato se je v gozd odpravil čim hitreje. Staršem ni povedal, kam gre, telefona ni vzel s sabo. Oblekel si je majico ter debel pulover, pohodne hlače in športne copate.
Tudi Jana se je veselila druženja, ampak ona je doma povedala, kam gre, s sabo je vzela telefon in preverila vremensko napoved. Napovedana je bila ohladitev. Oblekla si je dve dolgi tanki majici, pohodne hlače in kapo. Obula si je pohodne čevlje. V nahrbtnik je dala še jakno in kremo za sončenje.
2. Učence vprašamo:
- Kako je ravnal Marko? Razloži - Kako je ravnala Jana?
- Zakaj je Jana vzela tudi jakno?
- Kaj bi moral Marko še storiti?
- Kaj sta Marko in Jana oba pozabila? Hrano in pijačo.
- Kako bi se ti zaščitil pred slabim vremenom?
- Kako se lahko pripravimo na deževno in vetrovno vreme?
- Kaj je nujno narediti pred odhodom na izlet?
Pred odhodom na izlet moramo pogledati vremensko napoved in povedati, kam gremo. S sabo vzamemo telefon.
2. DEJAVNOST: RAZPAKIRANJE NAHRBTNIKA (15 min) 1. Učencem povemo, da smo spakirali nahrbtnik za izlet v naravo.
2. Učenci ugibajo, kaj vse imamo s sabo v nahrbtniku.
3. Za vsako stvar, ki jo potegnemo iz nahrbtnika, se glede nje pogovorimo.
4. Za vsak predmet, ki ga izvlečemo, učence sprašujemo po zapisanih vprašanjih.
Obleka (športno perilo, športne majice, več tanjših slojev):
- Kaj bi oblekli za izlet v naravo?
- Ali bi vzeli s sabo kaj za preobleč? Kaj in zakaj?
- Ali mislite, da se je pametno obleči v več tanjših slojev? Zakaj?
Vreme se hitro spreminja, zato moramo biti pripravljeni na otoplitve in ohladitve. Za izlete v naravo se oblečemo v več tanjših slojev, da jih lahko po potrebi odvzamemo in dodajamo. Pametno je s sabo vzeti tudi nogavice in majico, da se lahko preoblečemo.
IZLETNIK (Predlagana skupina: MČ, 1. stopnja) : 1. sestanek
Pripomočki: pohodna torba, gojzarji, sandali, krema za sončenje, pohodna oblačila, čokoladica, plastenka z vodo, manjša prva pomoč, dve vrvi, kreda
Učne metode: metoda pogovora, metoda demonstracije, metoda igre Cilji:
- se znam zaščititi pred soncem in slabim vremenom;
- poznam pravilno opremo za izlet v naravo (obutev, nahrbtnik, obleka, prva pomoč);
- gibalna dejavnost z namenom sprostitve.
Hrana (čokoladica, sendvič, oreščki ali nekaj kaloričnega):
- Kakšno hrano bi vzeli s sabo na izlet? Zakaj?
- Koliko hrane bi vzeli s sabo? Zakaj ne več/manj?
S sabo na izlet vzamemo nekaj sladkega, da nam da energijo. Lahko vzamemo čokoladice, sadje, sendvič.
Pomembno je, da nam hrana ne zavzame preveč prostora v nahrbtniku in da je čim lažji.
Pijača (termovka s čajem ali kanister vode):
- Katero pijačo bi s sabo v naravo vzel pozimi? Kaj pa poleti?
- Koliko pijače bi vzel s sabo?
Na vsakem obisku v naravo potrebujemo pijačo. Pozimi naj bo to čaj, poleti pa nekaj hladnega. Vzeti moramo zadostno količino pijače glede na dolžino izleta. Na pohod vzamemo približno pol litra za vsako uro hoje oziroma več, če je vroče. Če je na poti kak zanesljiv vir pitne vode, lahko načeloma računamo tudi nanj.
Sončna krema (tu naj eden od učencev demonstrira uporabo sončne kreme):
- Zakaj moramo imeti s sabo sončno kremo?
- Kaj se zgodi z našo kožo, če nas opeče sonce?
Poleti nas lahko sonce hitro opeče, zato potrebujemo sončno kremo ali pa neke vrste pokrivalo, da nam dela senco. Demonstriramo uporabo sončne kreme.
Obutev (iz nahrbtnika vzamemo japonke in gojzarje ter jih primerjamo):
- Katera obutev je bolj primerna? Zakaj?
- Zakaj japonke niso primerne za hojo v hribe?
- Zakaj so športni čevlji bolj primerni?
V gozd se odpravimo v primerni športni obutvi. Za v gore potrebujemo gojzarje, ki nam zavarujejo gleženj. Pomembno je, da imajo čevlji močen podplat, ki ne drsi. Japonke nogi ne nudijo dovolj opore, zlahka se sezujejo ali kam zataknejo.
Pohodne palice:
- Zakaj ima veliko pohodnikov palice?
- Zakaj se palice zložijo?
S pomočjo palic se gibljemo hitreje in zagotavljajo nam stabilnost pri hoji na vseh vrstah terena. Prav tako tudi preprečujejo poškodbe kolen in gležnjev.
Prva pomoč:
- Ali veste, kaj je to?
- Ali mora vsak učenec v skupini imeti svojo prvo pomoč?
Dovolj je, če ima torbico za prvo pomoč eden v skupini. Prvo pomoč odpremo in pogledamo kaj je notri.
Pakiranje nahrbtnika:
- Kako bi vi spakirali stvari nazaj v nahrbtnik?
- Kam bi dali drobne stvari? Kaj pa velike, manjše stvari?
- Kje morajo biti stvari, ki jih največkrat uporabljamo?
Ker smo redoljubi, nato vse stvari pospravimo nazaj v nahrbtnik. Težje stvari postavimo bližje hrbtenici, lažje stvari dalje stran od hrbtenice. Večkrat uporabljene reči, kot so kompas, telefon, zemljevid, prigrizki ipd., postavimo bliže vrhu, manjkrat uporabljene reči, kot npr. spalka, rezervna voda ipd., postavimo bliže dnu.
3. DEJAVNOST: POZOR, NEVARNOST (15 min)
1. Z učenci naredimo ogrevalne vaje, saj sledi športna aktivnost.
2. Na igralnem polju na tleh s kredo označimo kvadrat (velikost prilagodimo številu igralcev).
3. V njem sta dva lovilca, ki imata vsak za eno nogo privezan en konec vrvi.
4. Igralci stojijo znotraj kvadrata in imajo nalogo, da se izmikajo lovilcem, ki jih lovijo z vrvjo.
5. Igralec je ujet, če se dotakne vrvi ali pa ga lovilec ulovi.
4. DEJAVNOST: MALE SIVE CELICE (10 min) 1. Učence razdelimo v pare.
2. Igro igramo tako, da vsak par vprašamo vprašanje.
3. Igralca imata nato čas za posvet, nato pa odgovorita vprašanje.
4. Za pravilen odgovor dobita točko. Če je odgovor napačen, lahko na vprašanje odgovori naslednji par.
5. Za nagrado zmagovalni par dobi čokoladico, ki jo imamo v nahrbtniku.
Vprašanja:
- Kaj moramo storiti, preden se odpravimo na izlet v naravo? Preveriti vremensko napoved, povedati kam gremo.
- Kaj moramo obuti in obleči, ko gremo na izlet v naravo? Oblečemo se v slojih, obujemo športno obutev.
- Kakšna mora biti naša obutev za obisk v naravo? Močan podplat, ki ne drsi. Za gore gojzarji.
- Kakšno hrano moramo vzeti s sabo na izlet? Nekaj sladkega, ne sme vzeti preveč prostora.
- Kako se zavarujemo pred soncem? S sončno kremo in s pokrivalom)
- Kako razporedimo stvari v nahrbtniku? Večje stvari na dnu, manjše na vrhu. Pogosto uporabljene reči damo v razne žepe.
- Spakiraj nahrbtnik.
6. Učencem pokažemo nekaj bližnjih vrhov in jim povemo, da so na vrhu teh vrhov žigi, ki jih lahko zbiramo. Spodbudimo jih, naj doma prosijo starše, če jih peljejo na katerega izmed teh vrhov.
ZAKLJUČNI ZBOR (5 min)
1. Skličemo zbor, pozdravimo učence. Zaključimo sestanek.
Priloga 1: Ogrevalne vaje pred dejavnostjo POZOR, NEVARNOST OPIS VAJE ŠTEVILO SERIJ,
ŠTEVILO PONOVITEV
SKICA NAMEN, DEL TELESA
Visoki skipping.
Tečemo na mestu in kolena dvigujemo čim više k prsim.
30 sekund. Splošno ogrevanje.
Poskoki narazen skupaj. Skačemo iz razkoračnega položaja v sonožnega in obratno.
30 sekund. Splošno ogrevanje.
Kroženje z rokami.
Stojimo razkoračno
Osemkrat v eno smer, osemkrat v drugo.
Ogrevanje ramenskega obroča.
V predklonu potiskamo roke k eni in k drugi nogi.
Deset ponovitev k vsaki nogi.
Raztezanje iztegovalk kolena.
1. OCENA TABORNIŠKIH VODNIKOV
Taborniški vodniki so pripravo ocenili kot delno uporabno. Taborniki MČ, ki so obiskovali 1. in 2.
razred (13 otrok), so se najbolje odzvali na dejavnost MALE SIVE CELICE. Taborniki, ki so obiskovali 3. in 4. razred (14 otrok), so se najbolje odzvali na dejavnost RAZPAKIRANJE NAHRBTNIKA.
Taborniški vodniki so poročali, da je bilo na sestanku premalo gibanja, saj je tabornikom MČ padla motivacija.
2. MNENJE UČITELJEV
DEJAVNOST Povzetek zapisov UČITELJEV
1. ZGODBA Štirje učitelji so komentirali, da bi v dejavnost vključili tudi posnetke ali slike za učence. Dva učitelja sta komentirala, da bi to dejavnost izvajala pred športnim dnem, da bi si učenci znali sami spakirati nahrbtnik. En učitelj je komentiral, da bi morali učenci pri tej dejavnosti biti bolj aktivni. Trije učitelji dejavnosti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,4.
2.
RAZPAKIRANJE NAHRBTNIKA
Trije učitelji so komentirali, da so učenci premalo aktivni pri dej dejavnosti.
En učitelj je komentiral, da je v dejavnosti pretirano poudarjena katehetska oblika razgovora. En učitelj je komentiral, da se mu dejavnost zdi dobra. Šest učiteljev dejavnosti ni komentiralo.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,6.
3. POZOR, NEVARNOST
Trije učitelji so komentirali, da dejavnost ni povezana s cilji. Dva učitelja sta komentirala, da je dejavnost nevarna. Dva učitelja sta komentirala, da bi dejavnost uporabila na športnem dnevu. Trije učitelji dejavnosti niso komentirali.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 3,4.
4. MALE SIVE CELICE
Dva učitelja sta komentirala, da bi dejavnost uporabila na športnem dnevu. En učitelj je komentiral, da bi bile potrebne prilagoditve za različne razrede. En učitelj je komentiral, da se mu dejavnost zdi primerna. Šest učiteljev ni podalo komentarja.
Učitelji so dejavnost ocenili s povprečno oceno 4,5.
3. MNENJE UČENCEV – TABORNIKOV
Taborniki MČ, ki so obiskovali 1. in 2. razred (13 učencev), so za svojo najljubšo dejavnost izbrali POZORNOST, NEVARNOST. Taborniki MČ, ki so obiskovali 3. in 4. razred (14 učencev), pa so za svojo najljubšo dejavnost izbrali RAZPAKIRANJE NAHRBTNIKA. Tako kot vodniki, so tudi taborniki MČ rekli, da je na sestanku bilo premalo igre in gibanja.
4. SPOZNANJA
Če primerjamo komentarje učiteljev in taborniških vodnikov, lahko opazimo, da se odgovori obeh razlikujejo. Taborniki so pripravo ocenili kot le delno uporabno in premalo dinamično, učitelji pa z visoko povprečno oceno 4,2. Ta razlika nam pove, da učenci cenijo in imajo radi igro v učnih urah, učitelji pa je v učnih urah ne pogrešajo. Priprava bi morala vsebovati več igre, saj jih ta motivira. Gibanje je pomembno za zdrav telesni in kognitivni razvoj (Mualem Raed, 2018), sploh če se učenci lahko gibljejo v zunanjem okolju, saj tudi ta bistveno vpliva na čustveno in kognitivno delovanje ljudi (Engemann et al 2019).