3. EMPIRIČNI DEL
3.3. RAZISKOVALNA METODA
RV 1: Kako specialni in rehabilitacijski pedagogi ocenjujejo lastno kompetentnost za timsko sodelovanje z učitelji izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov in kako za razvijanje kompenzatornih strategij pri delu z učenci s SUT pri izbranih naravoslovno-tehničnih predmetih?
RV 2: Kako pogosto in zaradi katerih izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov se specialni in rehabilitacijski pedagogi timsko srečujejo z učitelji teh predmetov z namenom nudenja strokovne podpore in pomoči učencem s SUT ter na kakšen način sodelujejo (oblike, situacije)?
RV 3: Pri katerih težavah bi učitelji izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov potrebovali strokovno podporo in pomoč specialnih in rehabilitacijskih pedagogov?
RV 4: Pri katerih vsebinah bi specialni in rehabilitacijski pedagogi potrebovali strokovno pomoč učiteljev izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov?
RV 5: Na kakšen način lahko specialni in rehabilitacijski pedagogi opolnomočijo učitelja izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov v razredu pri sodelovalnem poučevanju?
3.3. RAZISKOVALNA METODA
Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.
Raziskava je potekala na slučajnostnem vzorcu specialnih in rehabilitacijskih pedagogov (v nadaljevanju SRP), ki izvajajo DSP po osnovnih šolah v Sloveniji (N = 40) in vzorcu učiteljev izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov, ki poučujejo predmet naravoslovje, tehnika in tehnologija ali gospodinjstva na rednih osnovnih šolah (N = 40).
Slika 1
Struktura vzorca glede na spol
0 oz. 0 %
8 oz. 20 % 40 oz. 100 % 32 oz. 80 %
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
Specialni in rehabilitacijski
pedagogi
Učitelji
naravoslovno-tehničnih predmetov
Delež izpolnjenih vprašalnikov
moški ženske
34
Prejeli smo 40 popolnoma rešenih anketnih vprašalnikov SRP. Vsi anketirani SRP so bile ženske, med katerimi jih je bila polovica zaposlenih na redni osnovni šoli, polovica pa v mobilni službi.
Prav tako smo prejeli 40 anketnih vprašalnikov, ki so jih rešili učitelji izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov. V vzorcu učiteljev je bilo 80 % žensk in 20 % moških (prikazano v sliki 1).
Anketirance smo tudi povprašali po dolžini njihove delovne dobe. V preglednici 1 so prikazani podatki o delovni dobi anketiranih SRP in učiteljev izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov.
Preglednica 1
Struktura vzorca glede na število let delovne dobe
LETA DELOVNE DOBE
SRP
UČITELJI IZBRANIH NARAVOSLOVNO-TEHNIČNIH
PREDMETOV
f f % f f %
1–3 let 16 40,0 5 12,5
4–6 let 5 12,5 2 5,0
7–18 let 12 30,0 9 22,5
19–30 let 5 12,5 6 15,0
31 ali več let 2 5,0 18 45,0
Skupaj 40 100,0 40 100,0
Največ anketiranih SRP je zaposlenih 1–3 leta (40 %), sledijo jim zaposleni 7–18 let (30 %), nato zaposleni 4–6 let (12,5 %), prav tako zaposleni 19–30 let (12,5 %) in najmanj anketiranih SRP je zaposlenih 31 let ali več (5 %). Med anketiranimi učitelji izbranih naravoslovno–
tehničnih predmetov jih je 45 % zaposlenih 31 let ali več, sledijo učitelji, ki so zaposleni od 7–
18 let (22,5 %), nato 19–30 let (15 %), 1–3 let (12,5 %) in najmanj 4–6 let (5,0 %).
Slika 2
Struktura vzorca specialnih in rehabilitacijskih pedagogov glede na doseženo stopnjo izobrazbe
22 oz. 55 % 9 oz. 22,5 %
7 oz. 17,5 % 2 oz. 5 %
0 oz. 0,0 % Univerzitetni študij
Bolonjska 1. stopnja Bolonjska 2. stopnja Magisterij (znanstveni) Doktorat
35
Slika 2 prikazuje strukturo vzorca glede na izobrazbo anketiranih. Največ anketiranih SRP (55
%) ima končan univerzitetni študij, 22,5 % anketiranih SRP bolonjsko 1. stopnjo, 17,5 % anketiranih bolonjsko 2. stopnjo (magistrski študij) in najmanj znanstveni magisterij (5 %) (Slika 2).
Slika 3
Struktura vzorca učiteljev naravoslovno-tehničnih predmetov glede na predmet, ki ga poučujejo
Iz grafičnega prikaza (slika 3) je razvidno, da tehniko in tehnologijo poučuje 45 % anketiranih učiteljev, naravoslovje 42,5 % učiteljev in gospodinjstvo 40 % anketiranih učiteljev.
Izmed sodelujočih učiteljev naravoslovno-tehničnih predmetov jih je imelo 39 (97,5 %) končano VII. stopnjo izobrazbe in 1 (2,5 %) VIII. stopnjo izobrazbe. Od le-teh jih je bilo šest mag. prof. matematike in tehnike ter tehnologije, šest prof. biologije in gospodinjstva, pet je bilo predmetnih učiteljev, ki niso opredelili svojega predmeta, štirje prof. biologije, gospodinjstva, naravoslovja, štirje učitelji razrednega pouka, trije prof. biologije, kemije, naravoslovja, trije, ki so opredelili svoj poklic kot »učitelj«, en prof. likovne umetnosti in tehnike in tehnologije, en prof. proizvodno tehnične vzgoje, en uni. diplom. ing. strojništva in en uni. diplom. ing. lesarstva ter en učitelj športne vzgoje.
3.3.1. MERSKI PRIPOMOČKI
Za namene raziskave smo oblikovali spletni anketni vprašalnik za SRP in spletni anketni vprašalnik za učitelje izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov na rednih osnovnih šolah.
Spletna vprašalnika sta bila dostopna preko orodja za spletno anketiranje 1ka.
Vprašalnika sta sestavljena iz vprašanj zaprtega in odprtega tipa, ki so se nanašala na izkušnje SRP in učiteljev izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov ter na oblike njihovega sodelovanja.
18 oz. 45 %
17 oz. 42,5 %
16 oz. 40 %
0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %
Tehnika in tehnologija
Naravoslovje
Gospodinjstvo
36
V prvem delu obeh vprašalnikov so bila vprašanja v povezavi z demografskimi podatki (naštejte, spol, izobrazba, število let delovne dobe …). V drugem delu pa so bila vprašanja, s katerimi smo preverjali pogostost sodelovanja med SRP in učitelji izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov ter tudi vzroki za nesodelovanje med njimi. Sledila so vprašanja, s katerimi smo preverili oblike sodelovanja med obema profiloma v raziskavo vključenih strokovnjakov.
Preverjali smo kompetentnost SRP za svetovanje učiteljem izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov in pri katerih učnih vsebinah bi SRP potrebovali pomoč učitelja izbranega tehničnega predmeta. Preverili smo tudi, kje so učitelji izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov pridobili znanje za poučevanje učencev s SUT in kje SRP za svetovanje učiteljem izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov. Prav tako nas je zanimalo, katere ovire se pojavljajo pri njunem sodelovanju ter pri katerih skupinah SUT potrebujejo učitelji izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov največ podpore. Obema skupinama vključenih pedagoških delavcev smo na koncu anketnega vprašalnika postavili vprašanje, ali bi si želeli sodelovanja v okviru sodelovalnega poučevanja.
Izvedli in opisali smo tudi primer sodelovalnega poučevanja z enim izmed učiteljev izbranega naravoslovno-tehniškega predmeta (učiteljico gospodinjstva).
3.3.2. POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Podatke smo pridobili z anketnima vprašalnikoma in izvedbo sodelovalnega poučevanja v 6.
razredu z učiteljico gospodinjstva na redni osnovni šoli. Prvi anketni vprašalnik je bil namenjen specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, tako mobilnim kot tistim, ki so zaposleni na osnovnih šolah in izvajajo dodatno strokovno pomoč. Drugi je bil namenjen učiteljem na rednih osnovnih šolah, ki poučujejo predmet naravoslovje, tehniko in tehnologijo ter predmet gospodinjstva. Zbiranje podatkov je potekalo anonimno. Prošnjo za sodelovanje v raziskavi in povezavo do anketnega vprašalnika sem poslala na e-naslove različnih osnovnih šol po Sloveniji in povabila k sodelovanju le učitelje izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov.
Enako sem storila tudi za specialne in rehabilitacijske pedagoge. Prav tako sem anketni vprašalnik za specialne in rehabilitacijske pedagoge in učitelje izbranih naravoslovno-tehničnih predmetov objavila tudi v določenih skupinah na družabnem omrežju Facebook. Oba anketna vprašalnika sta v prilogah. Zbiranje podatkov z anketnimi vprašalniki je potekalo v mesecu maju in začetku junija 2020.
Sodelovalno poučevanje pri predmetu gospodinjstvo v 6. razredu je bilo izvedeno 16. marca 2021 in je trajalo eno šolsko uro (45 minut).
3.3.3. POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. V analizo smo vključili osnovno opisno statistiko (frekvenčna in strukturna porazdelitev). Vprašalnike smo pregledali, za opis bistvenih značilnosti zbranih podatkov pa smo uporabili deskriptivno statistiko ter ustrezno izračunali parametre in obdelali odgovore. Uporabili smo frekvence, odstotek in hi-kvadrat preizkus.
Odgovore odprtega tipa smo kvalitativno analizirali – iz odgovorov smo oblikovali izjave, kode in kategorije.
Informacije, ki smo jih dobili iz opisa in refleksije sodelovalnega poučevanja avtorice naloge in učiteljice gospodinjstva, smo vključili v rezultate in interpretacijo.
37