UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO
PETRA GOLOGRANC
DIPLOMSKA NALOGA
UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM KOZMETOLOGIJA
Ljubljana, 2022
UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA FARMACIJO
PETRA GOLOGRANC
PREGLED IN OCENA VARNOSTI KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZDELKIH, NAMENJENIH BRITJU MOŠKIH
REVIEW AND SAFETY ASSESSMENT OF COSMETIC INGREDIENTS IN MEN´S SHAVING PRODUCTS
UNIVERSITY STUDY PROGRAMME COSMETOLOGY
Ljubljana, 2022
I
Diplomsko nalogo sem opravljala na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za farmacijo, pod mentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc, mag. farm.
Zahvala
Zahvaljujem se prof. dr. Mariji Sollner Dolenc, mag. farm., za potrpežljivost, mentorstvo, strokovne nasvete in pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi svoji družini, fantu in prijateljem za vso podporo v času študija in pisanja diplomske naloge.
Izjava
Izjavljam, da sem diplomsko nalogo samostojno izdelala pod mentorstvom prof. dr. Marije Sollner Dolenc, mag. farm.
Petra Gologranc
II VSEBINA
POVZETEK ... V ABSTRACT ... VII SEZNAM OKRAJŠAV ... IX
1. UVOD ... 1
1.1 SESTAVA KOŽE ... 1
1.2 PORAŠČENOST KOŽE ... 2
1.3 ZGRADBA DLAK ... 3
1.4 RAST DLAK ... 5
1.5 METODE ODSTRANJEVANJA DLAK ... 5
1.6 BRITJE SKOZI ZGODOVINO ... 6
1.7 MOŠKO BRITJE ... 7
1.8 KOZMETIČNI IZDELKI ZA BRITJE ... 8
1.8.1 Kozmetične sestavine izdelkov za britje ... 9
1.8.2 Stik (milo) za britje ... 9
1.8.3 Krema za britje ... 10
1.8.4 Pena za britje ... 11
1.8.5 Gel za britje ... 11
1.8.6 Olje za britje ... 12
1.9 VARNOST KOZMETIČNIH IZDELKOV ... 12
2. NAMEN DELA ... 14
3. MATERIALI IN METODE ... 15
3.1 IZBOR IN VRSTA IZDELKOV ... 15
3.2 DOLOČANJE FUNKCIJE KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZBRANIH KOZMETIČNIH IZDELKIH ... 15
3.3 DOLOČANJE TOKSIKOLOŠKIH PROFILOV KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZBRANIH KOZMETIČNIH IZDELKIH ... 16
3.4 POIMENOVANJE KOZMETIČNIH SESTAVIN ... 16
3.5 STATISTIČNE METODE ... 16
4. REZULTATI IN RAZPRAVA ... 17
4.1 RAZDELITEV IZDELKOV GLEDE NA OBLIKO IN VRSTO ... 17
4.2 PREGLED IN POGOSTOST POJAVLJANJA KOZMETIČNIH SESTAVIN V MOŠKIH KOZMETIČNIH IZDELKIH ZA BRITJE ... 19
4.2.1 Pregled in pogostost pojavljanja dišav ... 19
4.2.2 Pregled in pogostost pojavljanja barvil ... 21
4.2.3 Pregled in pogostost pojavljanja konzervansov ... 23
4.2.4 Pregled in pogostost pojavljanja UV-filtrov ... 25
III
4.2.5 Pregled in pogostost pojavljanja površinsko aktivnih snovi ... 26
4.2.6 Pregled in pogostost pojavljanja ostalih kozmetičnih sestavin ... 28
4.3 PRIMERJAVA RAZLIČNIH SKUPIN KOZMETIČNIH IZDELKOV ZA BRITJE IN NJIHOVE NAJPOGOSTEJŠE SESTAVINE ... 32
4.4 VARNOST NAJPOGOSTEJE ZASTOPANIH SESTAVIN V KOZMETIČNIH IZDELKIH ZA BRITJE IN NJIHOVI TOKSIKOLOŠKI PODATKI ... 34
4.4.1 Toksikološki podatki dišav ... 35
4.4.2 Toksikološki podatki barvil in UV-filtrov ... 36
4.4.3 Toksikološki podatki konzervansov ... 37
4.4.4 Toksikološki podatki površinsko aktivnih snovi ... 39
4.5 PRIMERJAVA MED CERTIFICIRANIMI IN NECERTIFICIRANIMI KOZMETIČNIMI IZDELKI ZA BRITJE ... 41
5. SKLEP... 43
6. LITERATURA ... 45
PRILOGE ... 51
Priloga I: Seznam pregledanih kozmetičnih izdelkov za britje in njihova sestava ... 51
Priloga II: Preglednica najpogostejših sestavin v kozmetičnih izdelkih za britje ... 65
IV KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov ... 18
Slika 2: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov v skupinah ... 19
KAZALO PREGLEDNIC Preglednica I: Število in delež kozmetičnih izdelkov za britje ... 18
Preglednica II: Pregled alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje ... 20
Preglednica III: Prikaz vsote različnih alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje... 21
Preglednica IV: Pregled barvil v kozmetičnih izdelkih za britje ... 22
Preglednica V: Prikaz vsote različnih barvil v kozmetičnih izdelkih za britje ... 23
Preglednica VI: Pregled konzervansov v kozmetičnih izdelkih za britje ... 23
Preglednica VII: Prikaz vsote različnih konzervansov v KI za britje ... 24
Preglednica VIII: Pregled UV-filtrov v kozmetičnih izdelkih za britje ... 25
Preglednica IX: Pregled najpogostejših površinsko aktivnih snovi v kozmetičnih izdelkih za britje ... 26
Preglednica X: Pregled najpogostejših sestavin v posameznih skupinah KI za britje ... 33
Preglednica XI: Toksikološki podatki najpogostejših dišav ... 35
Preglednica XII: Toksikološki podatki najpogostejših barvil in UV-filtrov ... 37
Preglednica XIII: Toksikološki podatki najpogostejših konzervansov ... 38
Preglednica XIV: Toksikološki podatki najpogostejših površinsko aktivnih snovi ... 39
Preglednica XV: Primerjava najpogostejših sestavin med certificiranimi in necertificiranimi KI za britje ... 41
V POVZETEK
Britje je za moške vsakodnevna rutina, ki lahko povzroča draženje kože, zato je pomembno, da se pri tem uporabljajo kozmetični izdelki za britje. Ti omogočajo lažje in prijetnejše odstranjevanje dlak in kožo vlažijo. Ločimo stik, kremo, peno, gel in olje za britje. Ker se uporabljajo zelo pogosto, je pomembna njihova varnost. Ta temelji na varnosti sestavin, prisotnih v kozmetičnem izdelku. Namen diplomske naloge je bil pregledati kozmetične sestavine v izdelkih, namenjenih britju moških, in oceniti njihovo varnost. Pregledali smo 114 naključno izbranih kozmetičnih izdelkov za britje, ki jih najdemo na slovenskem trgu.
V pregled smo poleg necertificiranih vključili tudi certificirane kozmetične izdelke. Od tega je bilo 18 stikov (mil) za britje, 18 krem, 31 pen, 39 gelov in 8 olj za britje. Pregledali smo njihove sestavine in na podlagi zbranih toksikoloških podatkov ovrednotili varnost kozmetičnih izdelkov za britje. Ugotovili smo, da je na trgu več necertificiranih kot certificiranih izdelkov. Največkrat najdemo gele, najmanjkrat pa olja za britje. Pri pregledu sestavin smo se osredotočili na dišave, barvila, konzervanse, UV-filtre in površinsko aktivne snovi, saj so pogosto vzrok različnih neželenih reakcij. Med dišavami se je najpogosteje pojavil linalol (52,6 %), med barvili briljantno modro FCF (14,9 %) in med konzervansi fenoksietanol (18,4 %). V pregledanih izdelkih smo našli tudi UV-filter benzofenon-4, ki spada med kemične UV-filtre. Prisoten je bil v enem izmed gelov za britje, kjer deluje kot fotozaščitno sredstvo. Med površinsko aktivnimi snovmi se je največkrat pojavil lavret-23, ki spada v skupino neionskih površinsko aktivnih snovi. Prav ta skupina je bila najpogosteje zastopana v pregledanih izdelkih. Pri primerjavi skupin kozmetičnih izdelkov za britje smo ugotovili, da, kljub temu da gre za različne oblike izdelkov, običajno vsebujejo podobne sestavine. Izjema je olje za britje, ki zaradi svoje lipofilne sestave vsebuje manj sestavin kot ostali kozmetični izdelki. Certificirani izdelki so vsebovali drugačne konzervanse in površinsko aktivne snovi kot necertificirani izdelki. Vsebovali pa so enake dišave, le da so te bile naravnega izvora. Pri pregledu toksikoloških podatkov najpogosteje prisotnih predstavnikov različnih skupin sestavin smo ugotovili, da je večina varna za uporabo v priporočenih koncentracijah. Največji problem predstavljajo dišave, saj lahko povzročajo alergijske reakcije. Na osnovi naših rezultatov lahko trdimo, da so kozmetični izdelki za britje varni za uporabo, ne izključujemo pa možnosti, da lahko katera od sestavin že v majhnih koncentracijah povzroča draženje kože ali preobčutljivostne reakcije.
VI
Ključne besede: kozmetični izdelki za britje, dlake, dišave, konzervansi, površinsko aktivne snovi
VII ABSTRACT
Shaving is a daily routine for men, which can lead to skin iritation, so it is important to use shaving products. These make hair removal easier and more pleasant and they also moisturize the skin. There are various types of shaving products: soap, cream, foam, gel and shaving oil. Because of their frequent use, safety is very important. It is based on the safety of the ingredients contained in the cosmetic product. The purpose of this Bachelor's degree was to review cosmetic ingredients in men's shaving products and evaluate their safety. We reviewed 114 randomly chosen shaving products available on the Slovenian market. In addition to uncertified, we also included certified cosmetic product in the review. These include 18 soaps, 18 creams, 31 foams, 39 gels and 8 shaving oils. We analysed their ingredients and based on the collected toxicological data, we evaluated the safety of shaving products. We found that there are more uncertified than certified products on the market.
The most common are gels and the least common are oils. In reviewing the ingredients, we focused on fragrances, dyes, preservatives, UV filters and surfactants, because they are usually the cause of side effects. The most commonly present fragrance was linalool (52,6
%). The most common among the dyes was brilliant blue FCF (14,9 %) and the most common among the preservatives was phenoxyethanol (18,4 %). In the reviewed products we also found a UV filter benzophenone-4, which is a chemical UV filter. It was present in one of the shaving gels, where it acts as a photoprotective substance. The most commonly present surfactant was Laureth-23, which belongs to nonionic surfactants. This group was the most frequently represented in the reviewed products. When we compared the cosmetic products we figured that most of them consist out of similar ingredients, despite the fact, that we are talking about different groups of cosmetic products. The only exception is shaving oil, which does not have as many ingredients, because of its lipophlic composition. Certified products contained different preservatives and surfactants than uncertified products.
However, they contained the same fragrances, except that they were of natural origin. When reviewing the toxicological data of the most frequently present representatives of different groups of ingredients, we found that most are safe for use in the recommended concentrations. The biggest problem can be fragrances, which can cause allergic reactions.
Based on our results, we can conclude that shaving products are safe to use. However, there is a chance that some of the ingredients may cause skin irritation or other hypersensitve reactions in small concentrations.
VIII
Key words: shaving products, hair, fragrances, preservatives, surfactants
IX SEZNAM OKRAJŠAV
BHT – butilhidroksitoluen
CI ali C.I. – barvni indeks (angl. Colour Index)
CFC – klorofluoroogljikovodiki (angl. chlorofluorocarbons) CMC – celični membranski kompleks
EDTA – etilendiamintetraocetna kislina EU – Evropska unija
FDA – Zvezni urad za hrano in zdravila (angl. Food and Drug Administration) GMP – dobra proizvodna praksa (angl. good manufacturing practice)
GRAS – splošno priznano kot varno (angl. Generally Recognized as Safe) HEC – hidroksietilceluloza
IARC – Mednarodna agencija za raziskave raka (angl. International Agency for Research on Cancer)
IFRA – Mednarodno združenje za dišave (angl. International Fragrance Association) IPL – depilacija z intenzivno pulzirajočo svetlobo (angl. Intense Pulsed Light) KI – kozmetični izdelek
LD₅₀ – odmerek snovi, ki povzroči smrt pri polovici testiranih živali (angl. lethal dose) NOAEL – najvišji odmerek, pri katerem ne opazimo neželenih učinkov (angl. No Observed Adverse Effect Level)
PAS – površinsko aktivna snov
SCCS – Znanstveni odbor za varstvo potrošnikov (angl. Scientific Comitte on Consumer Safety)
UV – ultravijolično
TEWL – transepidermalna izguba vode (angl. transepidermal water loss)
1 1. UVOD
Za večino moških je britje dnevna rutina, ki spada med del njihove osebne nege in higiene.
Odstranjevanje obraznih dlak obremenjuje kožo in povzroča draženje, saj se poleg dlak odstrani tudi zgornja plast kožnih celic. Koža postane občutljiva na zunanje vplive in se hitreje odziva. Da se prepreči nastanek skelenja, ureznin in razdraženosti kože, je pri britju priporočljiva uporaba kozmetičnih izdelkov za britje. Ti so v različnih oblikah, kot pena, gel, krema, stik in olje, ter omogočajo lažji in prijetnejši proces britja. Ker je za moške značilno zelo pogosto britje obraza (brada, brki), je pomembno, da so kozmetični izdelki, ki se pri tem uporabljajo, varni za zdravje ljudi. Vsebovati morajo varne sestavine, saj varnost kozmetičnega izdelka (KI) temelji na varnosti njegovih sestavin.
1.1 SESTAVA KOŽE
Koža je naš največji organ in s površino 1,7 m² predstavlja približno 16 % telesne mase (1).
Njena debelina je odvisna od starosti, spola in anatomskega mesta (2). Sestavljajo jo tri različne plasti. Povrhnjica (epidermis) prekriva celotno zunanjo površino telesa. Zgrajena je iz epidermalnih celic, imenovanih keratinociti. Ker so celice podvržene stalnemu zorenju – keratinizaciji, se povrhnjica ves čas obnavlja. Usnjica (dermis) je zgrajena iz vezivnega tkiva, med katerim se nahajajo krvne in limfne žile, žleze lojnice in znojnice, lasje oziroma dlake in živci. Osnovne celice usnjice so fibroblasti. Ti proizvajajo kolagenska in elastinska vlakna, pomembna za čvrstost in elastičnost kože. Pod usnjico se nahaja podkožje (subcutis).
Je plast zgrajena iz skupkov maščobnih celic in služi kot termoizolator ter skladišče energije.
Glavna funkcija kože je zaščita notranjosti telesa pred škodljivimi zunanjimi dejavniki.
Sodeluje pri uravnavanju telesne temperature, deluje kot del imunskega sistema in je pomemben čutilni organ za pritisk in bolečino (1, 2, 3).
Osnovna zgradba in funkcija kože sta enaki pri obeh spolih, vendar pa je moška koža fiziološko nekoliko drugačna od ženske. Je debelejša in čvrstejša, bolj mastna, bolj poraščena in se drugače stara. Vse te značilnosti so posledica hormona testosterona. Moška koža je približno 20 do 25 % debelejša od ženske in vsebuje več kolagena. S starostjo se postopoma tanjša, medtem ko debelina ženske kože ostaja skoraj nespremenjena do začetka petdesetih let in se šele po vstopu v menopavzo močno stanjša (4, 5). Zaradi večje gostote kolagena je videti, da se moški starajo počasneje kot ženske, čeprav je stopnja izgube kolagena enaka pri vseh. Tako moški kot ženske izgubijo približno en odstotek kolagena na
2
leto po svojem 30. letu (4). Velik pomen pri staranju kože ima tudi fotostaranje oziroma zunanje (ekstrinzično) staranje. Pri tem gre za pospešeno staranje zaradi vpliva zunanjih dejavnikov, zlasti UV sevanja. Neredna uporaba KI za zaščito pred soncem in večja občutljivost na UV svetlobo vplivata na izrazitejše fotostaranje pri moškem spolu (4, 6).
Količina sebuma je pri moških večja, zato je njihova koža bolj mastna, nagnjena k aknam in nečistočam. Njihove lojnice so širše, številčnejše in bolj aktivne. Ravno zaradi večje vsebnosti lipidov sebuma je transepidermalna izguba vode (TEWL – transepidermal water loss) v moški koži nižja kot v ženski. Lipidi delujejo okluzivno in s tem zmanjšujejo pasivno izgubo vode skozi roženo plast. Tudi hidratiranost rožene plasti je boljša, vendar se ta z leti zmanjšuje (6). Ena od opaznih razlik je v znojenju in telesnem vonju. Apokrine žleze se nahajajo na poraščenih delih telesa, njihovo izvodilo vodi v dlačni folikel. Moški se bolj znojijo, kar ustvari ugodno okolje za razrast bakterij. Te razgrajujejo lipidne komponente apokrinega znoja in povzročajo neprijeten vonj (2, 6). Ker je moško telo bolj poraščeno, se znoj na njihovi koži zadrži daljši čas, kar pa vpliva na njen pH. Na moški koži je nižji kot na ženski, razen pod pazduhami, kjer je pri obeh spolih enak (6). Zaradi rednega britja je moška koža veliko bolj obremenjena kot ženska. Njihove dlake so debelejše, temnejše, gostejše in razporejene po celem telesu. Pogosto britje draži kožo obraza in povzroča večjo občutljivost na zunanje dejavnike (3, 5). V nasprotju z moškimi imajo ženske večjo količino podkožnega tkiva. To je pri njih razporejeno predvsem na predelu zadnjice, stegen in bokov, pri moških pa na predelu trebuha (7). Vezivno tkivo v podkožju je pri ženskah razporejeno pravokotno na površino kože. Ko je maščobnih celic preveč, se te izbočijo in oblikujejo neenakomeren relief, ki ga imenujemo celulit. Moški teh težav nimajo, saj je vezivno tkivo pri njih razporejeno diagonalno. V primeru povečanja maščobnega tkiva se njihova koža enakomerno napne (8).
1.2 PORAŠČENOST KOŽE
Dlake so modificirane epidermalne celice, ki jih poleg nohtov, žlez lojnic in znojnic uvrščamo med kožne priveske. Sestavljene so iz proteina keratina, glavne sestavine rožene plasti. Keratin, prisoten v dlakah in nohtih, je trd keratin, bogat s cistinom. Človeške dlake imajo podobno funkcijo kot živalska dlaka, saj ščitijo organizem pred zunanjimi vplivi okolja, vzdržujejo konstantno telesno temperaturo in služijo kot čutilni organ. Pokrivajo celotno telo, z izjemo dlani, podplatov, ustnic in določenih delov zunanjih spolovil.
Nastanejo pred rojstvom, njihovo število se v odrasli dobi ne spremeni (2). Telo odraslega
3
človeka prekriva približno 5 milijonov dlačnih mešičkov. Njihova gostota je odvisna od dela telesa in se giblje od 40 do 800 mešičkov/cm² (9).
Glede na lokacijo, velikost, videz in barvo razlikujemo tri vrste dlak: lanugo, velusne in terminalne dlake. Od približno petega meseca dalje plod v maternici prekrivajo fine in mehke dlačice, imenovane lanugo dlačice. Ob rojstvu jih nadomestijo kratke, tanke in brezbarvne velusne dlake. Te prekrivajo večino telesa, tudi površine, za katere sicer menimo, da so gole (6). Terminalne dlake so temnejše, daljše in debelejše. Nahajajo se na glavi in obrazu (obrvi), večina pa se razvije v času pubertete, pod vplivom androgenih hormonov.
Pojavijo se na področju brade, prsnega koša in hrbta (predvsem pri moških), po rokah in nogah, pod pazduho in na sramnem predelu (6, 9). Njihov videz in oblika se razlikujeta glede na spol, starost in lokacijo telesa. Določene velusne dlake se lahko v času pubertete spremenijo v terminalne, ravno obratno pa se lahko nekatere terminalne dlake v starosti spremenijo v velusne. Značilna primera sta moška brada in pleša (6).
1.3 ZGRADBA DLAK
Dlake oziroma lasje se nahajajo v usnjici in segajo skozi povrhnjico na površino kože.
Rastejo iz dlačnega mešička, cevasto ugreznjenega dela povrhnjice, nastalega iz epitelijskih celic (6). Neposredno v zgornji del mešička se odpira lojnica in izloča sebum, ki ščiti dlake.
Nanj pritrjena mišica naježevalka s krčenjem povzroča, da se dlaka naježi (2). Mešiček skupaj z žlezo lojnico in mišico naježevalko tvori pilosebacealno enoto (6).
Anatomsko je dlaka (las) sestavljena iz dveh delov. Vidni del dlake, ki se nahaja nad površino kože, imenujemo dlačno steblo, del, ki se nahaja v koži pa dlačna korenina.
Zadebeljen del korenine predstavlja čebulica, ki je tesno povezana z lasno papilo. Obrobne celice čebulice tvorijo notranjo in zunanjo koreninsko ovojnico mešička. Papila je ožiljen in oživčen del dlake, kjer se preko krvnih žil prenašajo hranilne snovi in kisik. S tem oskrbujejo aktivno rastoče celice okoli čebulice. Te celice se imenujejo lasni matriks in so edini vir nastanka novih dlak. V tem delu se nahajajo tudi melanociti, ki vsebujejo pigment melanin.
Razmerje med evmelaninom (črno-rjavi odtenki) in feomelaninom (rumeno-rdeči odtenki) določa barvo dlak. Rast dlak je podobna kot pri kožnih celicah, kjer se celice delijo, rastejo in potisnejo starejše celice navzgor ter nato postopoma odmirajo. Dlačno steblo je zato v celoti sestavljeno iz mrtvih celic, bogatih s keratinom. Različno diferencirane celice tvorijo tri plasti: povrhnjico (kutikula), skorjo (korteks) in sredico (medula) (3, 6).
4 Povrhnjica ali kutikula
Kutikula je zunanja plast, ki ščiti spodaj ležečo skorjo in deluje kot ovira pred okoljskimi dejavniki. Sestavljena je iz več plasti keratiniziranih, sploščenih celic, ki se med seboj prekrivajo kot strešniki (10). V dolžino merijo 50 µm, v širino pa 0,5 µm. Vsako celico sestavljajo: zunanja β-plast, epikutikula, A-plast, eksokutikula, endokutikula, notranja plast in celični membranski kompleks (CMC). CMC je plast iz proteinov in lipidov, ki med seboj ločuje celice kutikule. Zgrajen je iz notranje β-plasti, osrednje δ-plasti in zunanje β-plasti.
Pomembna sestavina obeh β-plasti je 18-metileikozanojska kislina (18-MEA), medtem ko osrednjo plast sestavljajo proteini in polisaharidi. Najbolj zunanjo plast celice predstavlja zunanja β-plast. Sledi epikutikula, ki je odgovorna za površinske lastnosti dlak. Prisotnost lipidnega filma na površini kutikule daje dlakam hidrofobni značaj. Pod njo se nahajata A- plast in eksokutikola, obe bogati s cistinom. Nasprotno je sosednja plast endokutikula sestavljena večinoma iz nekeratinskih celičnih ostankov in v prisotnosti vode nabreka. Sledi notranja plast, povezana s CMC, ki ločuje celico od drugih celic kutikule (11).
Skorja ali korteks
Pod kutikulo leži korteks, ki predstavlja glavnino dlak in prispeva k mehanski stabilnosti dlačnih vlaken. Sestavljajo jo 100 µm dolge, podolgovate kortikalne celice, ki potekajo vzporedno z osjo vlakna. Osnovna enota celic so makrofibrili, tvorjeni iz manjših mikrofibrilov in intermakrofibrilarnega matriksa. Matriks, bogat s cistinom, povezuje mikrofibrile med seboj in skrbi za strukturno stabilnost (11). Vsak mikrofibril je skupek enajstih protofibrilov. Ti so sestavljeni iz štirih keratinskih verig, katerih osnovna enota je α-keratin. Korteks vsebuje tudi barvilo melanin, ki daje dlakam barvo (6).
Sredica ali medula
Medula predstavlja osrednji del dlak in prispeva k mehanskim lastnostim ter termoregulaciji.
Vsebuje votle vakuole, omejene s CMC. V nekaterih primerih je prisotna ali diskontinuirana pri tankih dlakah in laseh pa popolnoma odsotna. Razlikuje se po videzu, velikosti in prisotnosti znotraj in med populacijami. Prisotnost medule je v povezavi s premerom dlak.
Debelejša kot je dlaka, večja je možnost, da jo ta vsebuje (10).
5 Kemijska zgradba dlak
Večino (85 %) dlačnega vlakna gradijo s cistini bogata keratinska vlakna. Poleg proteinskih struktur v njih najdemo tudi 6–13 % vode, 1–9 % lipidov, 3 % melanina in kovinske ione v sledovih kot so aluminij, krom, baker, železo, mangan, magnezij in cink. Prečne vezi in povezave med proteinskimi verigami skrbijo za strukturno stabilnost. Te povezave so lahko močne disulfidne vezi ali šibke vodikove vezi, ionske vezi in van der Waalsove sile (2, 6).
1.4 RAST DLAK
Rast dlak je cikličen proces, pri katerem trajanje rastnih faz ni odvisno le od območja rasti, temveč tudi od starosti, prehrane in hormonskih dejavnikov. V določenem trenutku so dlake na istem mestu telesa v različnih točkah tega cikla. Cikel je sestavljen iz treh faz, in sicer anagene ali faze rasti, katagene ali faze prehoda in telogene ali faze mirovanja. Anagena faza je aktivna faza rasti, kjer z delitvijo celic v spodnjem delu dlačnega mešička nastajajo nove dlake (12). Število dlačic v anageni fazi se razlikuje glede na mesto telesa. Približno 80 % las na lasišču je v anageni fazi, drugače pa je z dlakami po telesu, kjer je odstotek precej nižji. Na območju brade in brkov je v aktivni fazi 70 % dlak, medtem ko na nogah in pod pazduho le 20–30 %. Dolžina faze se prav tako razlikuje glede na mesto telesa; na lasišču traja od 3 do 6 let, na območju brade eno leto, na drugih delih telesa pa nekaj tednov (9). Po koncu anagene faze sledi katagena, prehodna faza, ki označuje konec rasti dlak.
Diferenciacija in proliferacija celic se zmanjša, folikelni kanal se zoži in odcepi od papile, osnova mešička pa se premakne navzgor, proti površini kože. Produkcija melanina se v tej fazi ustavi. Traja približno dva tedna. Zadnja faza je telogena faza. V tem času se dlačna čebulica pomika proti površini kože, dokler dlaka ne izpade (12). Okoli 15 % mešičkov na lasišču je v tej fazi, 30 % na območju brade in 70–80 % na območju nog in pazduh. To obdobje lahko traja nekaj mesecev. Takoj, ko se telogena faza konča, se dlake vrnejo v prvotno fazo in celoten cikel se zopet začne (9).
1.5 METODE ODSTRANJEVANJA DLAK
Družbene norme, kozmetični in estetski vidiki, kulturne in verske tradicije ter medicinski posegi so najpogostejši razlogi za odstranjevanje neželene poraščenosti tako pri ženskah, kot pri moških. Ločimo dve glavni metodi odstranjevanja dlak, znani kot depilacija in epilacija.
Depilacija je metoda odstranjevanja dlak brez vpliva na lasno čebulico. Pri tem odstranimo le del dlake, ki je nad površino kože. Ta postopek je neboleč, rezultati pa trajajo od 3 dni do
6
dva tedna. Med depilacijske metode spadajo britje, kemična depilacija, abrazija in prirezovanje dlak. Epilacija je metoda odstranjevanja celotne dlake, skupaj z lasno čebulico.
Ta metoda je učinkovitejša, saj traja dlje časa, da dlaka ponovno zraste. Učinek gladke kože traja 6–8 tednov. Med epilacijske metode štejemo voskanje, uporabo epilatorja, puljenje s pinceto ali sukancem in uporabo sladkorne paste (6, 13).
Depilacija in epilacija spadata med začasne metode odstranjevanja, saj dlake po določenem času zrastejo nazaj. Trajnejše metode pa omogočajo gladko kožo od nekaj mesecev do več let. Med trajnejše metode odstranjevanja dlak spadajo tehnike odstranjevanja z uporabo svetlobe ali električnega toka. Te vključujejo uporabo laserjev, IPL (Intense Pulsed Light) tehnologijo in elektrolizo. Njihova učinkovitost je odvisna od faze rasti, v kateri se dlake nahajajo. Učinkujejo samo na tiste v anageni fazi, zato je potrebno več tretmajev, da se doseže optimalen uspeh. Čeprav trajnejše metode omogočajo gladko kožo dalj časa, je britje še vedno najbolj priljubljena tehnika odstranjevanja dlak pri moških in ženskah (6, 13).
1.6 BRITJE SKOZI ZGODOVINO
Prazgodovinske jamske slike in arheološki dokazi kažejo, da so si ljudje že približno 30.000 let pred našim štetjem odstranjevali dlake z različnih delov telesa. Školjke, vulkansko steklo, kremene sekire in živalski zobje so eni najzgodnejših primerov orodij za britje. V starodavnem Egiptu je gladka koža predstavljala statusni simbol. Indijske, rimske in egipčanske ženske so za odstranjevanje dlak uporabljale abrazive iz plovca. Poleg tega so te kulture prve uporabljale predhodnice britvic, narejene iz železa, bakra, brona ali zlata (6). V času Rimljanov so se razširile brivnice, ki so predstavljale prostor za nego in druženje. Britje so izvajali usposobljeni brivci, ki so poleg tega opravljali tudi manjše kirurške in zobozdravstvene posege. V tem času je nastal simbol brivcev – črtast drog (9). V srednjem veku so bila visoka čela znak lepote, zato so si ženske odstranjevale lase, kar jim je omogočalo, da so nosile velike, okrasne lasulje in pokrivala (6, 13). Številne napredke na področju britja je prinesla industrijska revolucija. Leta 1762 je prvo ravno britvico ustvaril francoski brivec Jean Jacques Perret. Ta model je zaradi lesenega varovala preprečeval globoke ureznine. Sledila je prva varna britvica v obliki črke T, ki sta jo konec 19. stoletja patentirala brata Kampfe. Razvijati so se začeli tudi kozmetični izdelki za britje. Uporabljali so posebna mila, ki so z dodatkom vode tvorila peno za britje (6, 9). Ta so bila na začetku izdelana iz živalskih maščob, kasneje pa so jih nadomestila rastlinska olja in druge maščobe.
Prvo milo, izdelano posebej za britje, je bilo vojaško milo iz leta 1840. Milom je nato sledila
7
izdelava mehkejših krem za britje (14). Leta 1904 je King C. Gillette ustvaril prvo varno britvico, ki je vsebovala poceni, zamenljivo rezilo za enkratno uporabo. Ta uspešen izum je spremenil industrijo odstranjevanja dlak in britje je postalo priljubljeno za oba spola (6, 9).
Kasneje so izboljšave vključevale nove materiale in britvice z več rezili. Podjetje Wilkinson Sword je uveljavilo rezilo iz nerjavečega jekla, ki je preprečevalo korozijo in povečalo življenjsko dobo rezila (9). V 20. stoletju so se razvile prve električne britvice in prve aerosolne kreme za britje v razpršilu (6). Problem aerosolov so predstavljali potisni plini klorofluoroogljikovodiki (CFC). Zaradi tanjšanja ozonske plasti in s tem negativnega učinka na okolje so jih po nekaj letih prepovedali (15). Nadomestili so jih varnejši utekočinjeni plini propan, butan in izobutan (6). Danes lahko potrošniki izbirajo med različnimi modeli britvic z več rezili, različnimi kozmetičnimi izdelki pred, za in po britju ter električnimi brivniki za suho ali mokro britje (9).
1.7 MOŠKO BRITJE
Britje je najbolj priljubljena oblika odstranjevanja obraznih dlak pri moških. Ločimo suho britje z uporabo električnega brivnika in mokro britje z uporabo britvice in kozmetičnega izdelka za britje (13). Območje brade odraslega moškega vsebuje med 6000 in 25.000 dlačnih vlaken. Povprečna stopnja rasti je približno 0,27 mm na dan (9). Gostota lasnih mešičkov pa se giblje med 20 in 80 mešičkov/cm². Dlake so debelejše, nepravilno oblikovane in vsebujejo več plasti kutikule v primerjavi z drugimi dlakami po telesu.
Njihova togost in rast v različnih smereh otežujeta proces britja (16). Sila, potrebna za odrez dlake, je sorazmerna njenemu premeru; večji kot je premer, večjo silo potrebujemo, da jo odrežemo. Na bradi je ta trikrat večja kot na lasišču ali nogah (9). Hidratacija omogoča, da se dlake zmehčajo in zmanjša njihovo togost za 30–65 %, zato je njihova odstranitev po nekaj minutah vlaženja kože lažja (16). V nasprotju s splošnim prepričanjem, britje ne spremeni debeline, hitrosti in stopnje rasti dlak. Pri tem se odstrani samo zgornji del, kar povzroči topo konico in zato občutek grobosti ob ponovni rasti (13).
Dlake na bradi in na predelu vratu rastejo pod manjšim kotom v primerjavi z drugimi, zato je možnost vraščanja dlačic in vnetja dlačnega mešička toliko večja (16). Prav tako neenakomerna površina kože in toge dlačice otežujejo britje, kar lahko vodi do manjših poškodb. Ker se pri tem odstranjuje tudi zgornji del rožene plasti, so pogosto prisotne ureznine, pordelost in razdraženost kože (9). Fizično draženje lahko povzroči vnetni odziv z lokalno hiperemijo, vendar brez okvare tkiva. Pri poškodovanem okoliškem tkivu je dlačni
8
mešiček vstopna točka za različne kozmetične izdelke, patogene in dražilne snovi, ki lahko prodrejo globje v epidermis in dermis. Zaradi tega sta perifolikularna koža in mešiček bogata z imunskimi celicami in senzoričnimi živci. Najštevilčnejše celice so mastociti in makrofagi, ki zagotavljajo ustrezno zaščito pred okužbami in fizičnimi dražljaji (16). Da se zmanjša možnost mikropoškodb, je potrebno briti dlake v smeri njihove rasti (9).
Pri suhem britju mora biti koža čista in suha, dlake na bradi pa trde in toge. Pred britjem je priporočljivo nanesti KI, ki vsebuje alkohol, da se s kože odstranita odvečen sebum in znoj (17). Pri britju z električnim brivnikom dlake odrežemo škarjasto (med dvema reziloma), pri mokrem britju z britvico pa jih odrežemo z eno potezo rezila (18). Moški so bolj naklonjeni mokremu britju, saj je enostavno, neboleče in poceni. S to vrsto britja odstranijo dlake bližje koži in dosežejo bolj gladek občutek (17). Pred začetkom je potrebna zadostna hidratacija kože in dlak s toplo vodo in KI za britje (9). Rezilo britvice mora biti čisto in ostro, kot britja pa med 28° in 32° (17). Učinkoviti so kratki potegi v smeri rasti dlak. Po britju je potrebno kožo temeljito sprati z vodo, da se odstranijo ostanki kozmetičnih izdelkov za britje, saj vsebujejo površinsko aktivne snovi (PAS). Te lahko, če so v stiku s kožo dalj časa, povzročijo ali poslabšajo draženje kože. Po izpiranju je priporočljiv nanos KI za po britju, ki delujejo antiseptično in adstringentno ter kožo pomirijo in navlažijo (9).
1.8 KOZMETIČNI IZDELKI ZA BRITJE
Poznamo KI, ki se lahko uporabljajo pred britjem, za britje in po britju. Izdelki pred britjem so namenjeni suhemu britju in običajno vsebujejo alkohol, ki omogoča razmastitev in sušenje dlak. Izdelki za britje se uporabljajo za učinkovito mokro britje. KI po britju pa so namenjeni vlaženju in pomirjanju razdražene kože ter preprečevanju infekcij (2, 6). Bistvo kozmetičnih izdelkov za britje je zagotavljanje zaščitne pregrade med kožo in britvico ter preprečevanje draženja kože. Poleg tega, da zmanjšujejo trenje, izdelki za britje odstranjujejo sebum in odmrle kožne celice s površine kože, preprečujejo vraščanje dlak in jih mehčajo pred britjem. Lahko jih nanesemo samostojno ali s pomočjo čopiča za britje, s katerim ustvarimo bogato peno in privzdignemo dlačice (6, 9). Formulacije izdelkov običajno vsebujejo visok odstotek vode, olj in površinsko aktivnih snovi (9). Ločimo stik (milo), kremo, peno, gel in olje za britje (6).
9 1.8.1 Kozmetične sestavine izdelkov za britje
Velik delež formulacije in dodaten vir hidratacije v kozmetičnih izdelkih predstavlja voda.
Najpomembnejše sestavine izdelkov za britje, z izjemo olja za britje, so PAS (9). Njihov poudarek ni toliko na čiščenju, temveč bolj na sposobnosti penjenja (2). Nastanek bogate pene z želeno konsistenco, ki omogoča hitro mehčanje dlak, je lastnost dobrega izdelka. Za izboljšanje penilnih lastnosti običajno dodajamo stabilizatorje in ojačevalce pen. Tipičen predstavnik je kokamid DEA. Vlažilci oz. humektanti, kot je glicerol, povečujejo vsebnost vode v zgornjih plasteh kože in preprečujejo izsušitev pene. Emolienti delujejo kot mehčala in sredstva za nego kože. Mednje štejemo masla, olja in voske. Milom in kremam za britje se dodaja presežek lipidov, da se zmanjša njihovo draženje in izboljša negovalne lastnosti.
Dodatek zgoščeval zagotavlja primerno konsistenco in viskoznost izdelkov. Najpogostejša je uporaba ksantan gumija, derivatov celuloze in drugih vrst polimerov. Polimerne makromolekule se uporabljajo tudi kot tvorilci gela. Za uravnavanje pH izdelka se pogosto uporablja citronska kislina. Ker formulacije vsebujejo velike količine vode, je za preprečevanje mikrobiološke kontaminacije priporočljiva uporaba konzervansov. Drsila, kot so silikoni ali parafinsko olje, omogočajo lažje drsenje britvice ob nanosu izdelka.
Antioksidanti se dodajajo v manjših količinah, da upočasnijo ali preprečijo oksidativne procese. KI za britje lahko vsebujejo alkohol, čeprav je ta bolj značilen za izdelke pred in po britju. V primeru, da je vključen v formulacijo, deluje antibakterijsko in zagotavlja hladilen učinek. Dodatek različnih dišav in barvil naredi kreme privlačnejše za potrošnika. Poleg tega so v kreme za britje vključene tudi naravne sestavine, ki imajo protivnetne, antiseptične in pomirjujoče učinke. Pogosti so izvlečki aloe vere, kamilice in ognjiča. Za hladilen učinek in poživitev se uporabljajo eterična olja in mentol. Izdelki lahko vsebujejo tudi alantoin, ki se uporablja kot sestavna za celjenje ran. Kot potisni plini v aerosolih se uporabljajo utekočinjeni (izopentan) ali stisnjeni (propan, butan, izobutan) ogljikovodiki (6, 19).
1.8.2 Stik (milo) za britje
Stik ali milo za britje je bil prvi kozmetični izdelek ustvarjen za pomoč pri britju. Na obraz se nanaša kot pena, ki jo ustvarimo s pomočjo čopiča za britje. Njegova uporaba se je v zadnjih desetletjih zmanjšala, saj so se na trgu pojavili priročnejši izdelki (6).Kemijsko so mila soli višjih maščobnih kislin, ki v vodnih raztopinah dajejo močno alkalen pH (okoli 10). Nastanejo s postopkom saponifikacije oz. umiljenja trigliceridov. Zaradi njihove zgradbe in delovanja jih uvrščamo med anionske PAS (20). V primerjavi z običajnim
10
toaletnim milom, ima milo za britje boljše penilne sposobnosti in slabšo čistilno moč (2).
Proizvaja se na enak način kot tradicionalno milo, vendar v nasprotju z njim, ki je praviloma narejeno iz natrijevega hidroksida, pri milu za britje potrebujemo tudi kalijev hidroksid. Ta omogoča nastanek mehkejše milne osnove z izboljšanimi lastnostmi tvorjenja pene (6). Stik za britje v osnovi gradijo mila (80 %), glicerol (5–10 %) in voda (8–10 %) (19). Običajni sestavini pri izdelavi sta kokosovo in palmovo olje, v preteklosti pa je bila pogosta uporaba govejega loja. S presežkom lipidov (superfatting) lahko izboljšamo negovalne lastnosti mila in zmanjšamo njegovo draženje. Dodatek različnih rastlinskih izvlečkov in eteričnih olj prav tako izboljša njegove senzorične lastnosti (20).
1.8.3 Krema za britje
Ločimo tri vrste krem za britje: kreme, ki tvorijo peno in kjer je za nanos potreben čopič, kreme (emulzije O/V), ki se ne penijo in aerosoli oz. pene za britje. Pene za britje v obliki areosolov so na trgu že več kot 30 let in so danes najbolj priljubljen KI za britje (6, 19).
Kreme, ki tvorijo peno
So mešanica kalijevih in natrijevih soli maščobnih kislin v poltrdni obliki. Nanašamo jih s pomočjo čopiča, s katerim iz kreme ustvarimo peno. Glavni tvorilci pen so mila in predstavljajo 30–50 % kreme. Formulacija običajno temelji na razmerju med dvema vrstama maščobnih kislin, in sicer 75 % stearinske kisline in 25 % kokosovega olja. Priporočljivo razmerje med NaOH in KOH je 1:5 (2, 19). Poleg mil se lahko uporabljajo tudi sintetične PAS, katerih najpogostejši predstavnik je natrijev lavrilsulfat (6). Njihov pH je okoli 10, zato lahko dražijo kožo. Običajno vsebujejo presežek lipidov, da se zagotovi nevtralizacija morebitnih prostih baz. Lipidi poleg tega vplivajo tudi na negovalne lastnosti in kremo naredijo nežno ter hranilno. Vlažilci, kot so glicerol, propilen glikol in sorbitol, predstavljajo 10–15 % kreme. Uporabljajo se za nastanek mehkejše konsistence in za ohranjanje vlage na koži in v izdelku (2, 19).
Kreme, ki se ne penijo
So emulzije O/V in se ne penijo, zato za nanos ne potrebujemo čopiča. Vsebujejo veliko količino vode, olj in emulgatorjev (6). Slednje glede na kemizem uvrščamo med novejše PAS in imajo slabšo sposobnost penjenja kot mila (20). Kreme so mazljive in dajejo prijeten občutek na koži. Primerne so za potrošnike s suho in občutljivo kožo. Po britju lahko pustijo masten zaostanek (6). So manj dražilne, njihov pH se giblje med 7,5 in 8,5 (19). Mehčanje
11
dlak je zaradi višje koncentracije olj manj učinkovito, prav tako pa jih je težko sprati z britvice (6).
1.8.4 Pena za britje
Pene za britje so zaradi priročne uporabe in prijetnega občutka na koži najbolj priljubljeni KI za britje (2). Nahajajo se v aerosolnih vsebnikih pod tlakom. So kompleksni sistemi, sestavljeni iz raztopine mil in utekočinjenega potisnega plina. V primerjavi s kremami, pene običajno vsebujejo trietanolaminska mila in druge PAS. V preteklosti so kot potisne pline uporabljali klorofluoroogljikovodike, danes pa jih nadomeščajo okolju prijaznejši ogljikovodiki. Ker je večina plinov netopnih v vodi, je za njihovo emulgiranje potrebna zadostna količina PAS. Ob stresanju se del potisnega plina emulgira, del pa ostane v pločevinki. Ob pritisku na sprožilec, plin pod tlakom potisne vsebino iz pločevinke, emulgiran del plina pa se ob dosegu atmosferskega tlaka razširi in tvori peno (2, 6, 19).
Stabilnost in senzorične lastnosti pene za britje so odvisne od vrste in količine uporabljenih mil, emulgatorjev in potisnega plina. Formulacije poleg osnovnih sestavin vsebujejo še drsila, stabilizatorje pen in druge sestavine, ki naredijo pene prijetnejše za potrošnika (6).
1.8.5 Gel za britje
Geli so disperzni sistemi, sestavljeni iz tekoče faze, ki je ujeta v tridimenzionalno mrežo polimerne makromolekule (20). Ločimo običajne prosojne gele in gele, ki po nanosu na kožo tvorijo peno. Slednji so običajno geli za britje. So milne raztopine, stabilizirane z vodotopnim polimerom. Nahajajo se v dvodelnem aerosolnem vsebniku, imenovanem BOV sistem (bag-on-valve system) ali »sistem vrečke na ventilu«. Sestavljata ga aerosolna pločevinka in notranja prilagodljiva vrečka. Vrečka vsebuje gel, stabiliziran s polimeri in izopentan ali drug potisni plin z nizkim vreliščem. Prostor med pločevinko in vrečko zapolnjuje potisni plin z višjo temperaturo vrelišča. Sistem deluje tako, da povzroči tlak na površino vrečke. Ob pritisku na sprožilec, se gel iztisne in se s trenjem med rokami spremeni v peno. Prenos toplote s kože v kombinaciji s trenjem povzroči hlapenje dispergiranega potisnega plina in nastanek mehurčkov. Pravimo, da pena nastane s postopkom in situ (2, 6, 19). Osnovne sestavine gelov so voda, tvorilci gela, vlažilci in konzervansi (20). Geli na koži delujejo vlažilno in omogočajo lažje drsenje britvice (6).
12 1.8.6 Olje za britje
Običajno so zmesi naravnih olj in različnih emolientov. Lipofilna sestava omogoča udobno britje, vendar s slabšim mehčanjem dlak. Kožo po britju naredijo mehko in jo zaščitijo. Kljub temu da lahko vsebujejo eterična olja, zaradi svoje formulacije na koži ne dajejo občutka svežine. Ker ne vsebujejo vode, dodatek konzervansov ni potreben (6, 19).
1.9 VARNOST KOZMETIČNIH IZDELKOV
Zaradi občutljivosti kože, ki je izpostavljena vsakodnevnemu britju, je izbira kakovostnih in varnih KI za britje zelo pomembna. Vsak kozmetični izdelek, dostopen na trgu Evropske unije, mora biti varen za zdravje ljudi. Za zagotavljanje tega je potrebno upoštevati zahteve, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in sveta o kozmetičnih izdelkih (21). Uredba določa pogoje in usklajuje pravila glede vsebine, označevanja, predstavljanja in oglaševanja KI, vsebuje informacije o sestavinah, odgovorni osebi in potrebni dokumentaciji ter zahteva, da je proizvodnja KI skladna z načeli dobre proizvodne prakse (GMP – good manufacturing practice). GMP predstavlja del sistema zagotavljanja kakovosti in omogoča, da se KI izdelujejo in kontrolirajo skladno s predvidenimi standardi (21, 22). ISO 22716:2007 je mednarodni standard, ki opisuje dobro proizvodno prakso v kozmetični industriji. Vsebuje smernice za proizvodnjo, nadzor, skladiščenje in odpremo KI (23). Uredba je vsebinsko razdeljena na 10 poglavij in 40 členov ter vsebuje 10 prilog.
Priloga I je Poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka. Odgovorna oseba za vsak KI zagotovi skladnost z določili uredbe in pripravi poročilo o varnosti KI, še preden pride ta na trg.
Poročilo je sestavljeno iz dveh delov – dela A, ki vsebuje informacije o varnosti kozmetičnega izdelka in dela B, ki je ocena varnosti kozmetičnega izdelka. Oceno o varnosti izvede oseba, ki ima ustrezno izobrazbo univerzitetnega študija farmacije, toksikologije, medicine ali drugega enakovrednega študija. Varnost KI se lahko zagotovi že na osnovi spoznanj o varnosti sestavin, ki jih vsebuje. Za to potrebujemo toksikološke profile sestavin, ki so v izbranem KI prisotne (21, 22). V pomoč so nam na spletu dostopna mnenja Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (SCCS) (24). Posebna pozornost je namenjena sestavinam, ki jih najdemo v prilogah, nanomaterialom in CMR snovem (snovi razvrščene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje). Priloga II vsebuje seznam snovi, ki so v KI prepovedane. Priloga III je seznam snovi, ki jih KI ne smejo vsebovati, razen tistih, za katere veljajo omejitve. V prilogi IV, V in VI so zapisana vsa dovoljena barvila, vsi dovoljeni konzervansi in UV filtri. Priloga VII predstavlja simbole, ki se uporabljajo na
13
primarni ali sekundarni ovojnini, priloga VIII vsebuje popis potrjenih alternativnih metod testiranj na živalih, v prilogi IX in X pa najdemo podatke o razveljavljenih direktivah, roke za prenos direktiv v nacionalno zakonodajo in korelacijsko tabelo (21).
14 2. NAMEN DELA
Kozmetični izdelki dostopni na trgu morajo biti kakovostni, varni in učinkoviti. Ker varnost KI temelji na varnosti njegovih sestavin, je namen diplomske naloge pregledati kozmetične sestavine v izbranih izdelkih za britje ter oceniti njihovo varnost. Pregledali bomo necertificirane in certificirane moške KI za britje, ki jih najdemo na slovenskem trgu in so v različnih kozmetičnih oblikah. Najdemo jih v obliki stika (mila), kreme, pene, gela in olja.
Certificirani KI morajo ustrezati določenim standardom, prepoznamo pa jih po grafični oznaki pridobljenega certifikata na ovojnini. Izdelke bomo naključno izbrali v drogerijah, specializiranih prodajalnah in na slovenskih spletnih straneh. Razvrstili jih bomo glede na vrsto izdelka in pregledali njihove sestavine. Te bomo razvrstili v skupine in ugotavljali, katere se v izdelkih pojavljajo najpogosteje. Osredotočili se bomo na dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre, ki jih najdemo tudi v prilogah Uredbe (ES) št. 1223/2009 (21), saj lahko že v majhnih koncentracijah povzročajo neželene učinke. Poleg tega se bomo osredotočili na površinsko aktivne snovi, ki imajo v izdelkih za britje zaradi sposobnosti penjenja pomembno vlogo. Skupine izdelkov bomo primerjali med seboj in naredili primerjavo med certificiranimi in necertificiranimi izdelki za britje. S pomočjo literature in internetnih baz bomo preučili toksikološke podatke in druge že obstoječe podatke določenih sestavin ter ocenili njihovo varnost. Na podlagi varnosti kozmetičnih sestavin bomo ocenili varnost izdelkov za britje.
Z raziskavo bomo ovrgli ali potrdili naslednje hipoteze:
1. Na trgu je največ izdelkov za britje v obliki pene in najmanj v obliki olja.
2. Število certificiranih izdelkov je manjše ali enako številu necertificiranih izdelkov, v vsaki posamezni skupini izdelkov.
3. Pene za britje vsebujejo manj barvil kot geli za britje.
4. Izdelki za britje ne vsebujejo UV-filtrov.
5. Olja za britje ne vsebujejo površinsko aktivnih snovi in konzervansov.
6. Najpogostejši rastlinski izvleček v kozmetičnih izdelkih za britje je izvleček aloe vere.
15 3. MATERIALI IN METODE
3.1 IZBOR IN VRSTA IZDELKOV
Kozmetične izdelke za britje smo naključno izbrali v različnih drogerijah (dm, Tuš, Müller), v specializirani prodajalni Biotopic, v spletni lekarni Lekarnar (https://www.lekarnar.com/) in preko spletnih trgovin (https://www.spleticna.si/, https://www.ecco-verde.si/). V pregled smo vključili izdelke nižjega in srednjega cenovnega razreda, domačih in tujih proizvajalcev.
Pregledali smo več izdelkov istih blagovnih znamk ter pridobili njihove podatke o sestavinah. Te smo prepisali z ovojnin na samem prodajnem mestu ali jih pridobili s spletnih strani. Pregledali smo 114 naključno izbranih moških izdelkov za britje in sestavili seznam z vsemi vsebovanimi sestavinami. Kozmetične izdelke smo razvrstili v pet skupin, glede na obliko izdelka. Del izdelkov spada med certificirano kozmetiko, del pa ne. Pregledali smo 18 stikov oz. mil za britje (12 necertificiranih, 6 certificiranih), 18 krem za britje (10 necertificiranih, 8 certificiranih), 31 pen za britje (22 necertificiranih, 9 certificiranih), 39 gelov za britje (35 necertificiranih, 4 certificirani) in 8 olj za britje (4 necertificirani, 4 certificirani). Krem nismo ločili glede na vrsto, vendar smo jih obravnavali kot enotno kategorijo. Seznam izdelkov z vsemi sestavinami se nahaja v prilogi I.
3.2 DOLOČANJE FUNKCIJE KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZBRANIH KOZMETIČNIH IZDELKIH
Izmed vseh sestavin, ki jih KI za britje vsebujejo, smo se osredotočili predvsem na tiste, ki so v teh izdelkih najpomembnejše in na sestavine, ki lahko predstavljajo tveganje za javno zdravje ter jih najdemo v prilogah Uredbe (ES) 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih (21). Tako smo se osredotočili na površinsko aktivne snovi, dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre.
Za vsak posamezen izdelek smo ugotovili, koliko in katere sestavine vsebuje. Pri identifikaciji sestavin smo si pomagali s prilogami Uredbe (21), s podatkovno zbirko CosIng (25), ki jo ureja Evropska komisija in s podatkovno bazo EWG Skin Deep (26). Za vsako skupino sestavin smo opredelili, katere se najpogosteje pojavljajo v izbranih KI za britje in katere v posameznih skupinah izdelkov. Skupine izdelkov smo nato primerjali med seboj.
Ker smo v raziskavo vključili tako necertificirane kot certificirane izdelke, smo naredili tudi primerjavo med tema dvema skupinama.
16
3.3 DOLOČANJE TOKSIKOLOŠKIH PROFILOV KOZMETIČNIH SESTAVIN V IZBRANIH KOZMETIČNIH IZDELKIH
Za najpogosteje prisotne sestavine smo s pomočjo toksikoloških podatkov poskusili oceniti njihovo varnost. V pomoč so nam bili že obstoječi podatki in raziskave različnih internetnih baz (Pub Med, Pub Chem, CIR, Science Direct, EWG, CosIng) ter mnenja Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (SCCS) (24). Zanimali so nas podatki o akutni toksičnosti (LD₅₀), kronični toksičnosti (NOAEL), draženju kože in oči, preobčutljivostnih reakcijah, reproduktivni toksičnosti, fototoksičnosti, kancerogenosti in genotoksičnosti. Pozorni smo bili predvsem na podatke o draženju in preobčutljivostnih reakcijah, saj lahko katera od sestavin že v manjših koncentracijah povzroči alergijsko reakcijo. Na podlagi varnosti sestavin smo nato poskušali oceniti varnost izbranih kozmetičnih izdelkov.
3.4 POIMENOVANJE KOZMETIČNIH SESTAVIN
V prilogi I smo navedli sestavine v skladu z njihovo INCI nomenklaturo (International Nomenclature of Cosmetic Ingredients). Gre za mednarodno nomenklaturo, ki se uporablja v vseh državah sveta za poimenovanje in razvrščanje kozmetičnih sestavin. Običajno je seznam sestavin prisoten na primarni ali sekundarni ovojnini izdelka. V besedilu smo za poimenovanje sestavin uporabili slovenske izraze, ki smo jih povzeli po Uredbi (ES) 1223/2009 o kozmetičnih izdelkih (21), knjigi Sodobna kozmetika (1) in spletnem učbeniku Pomožne snovi v farmaciji (27).
3.5 STATISTIČNE METODE
Pri obdelavi podatkov in analizi rezultatov smo si pomagali z opisno statistiko ter dobljene rezultate prikazali s pomočjo preglednic in diagramov. V pomoč sta nam bila programa Microsoft Office Word 365 in Microsoft Office Excel 365 (Windows).
17 4. REZULTATI IN RAZPRAVA
Pregledali smo 114 moških kozmetičnih izdelkov za britje in jim izpisali vse sestavine.
Razvrstili smo jih v pet skupin, in sicer glede na obliko kozmetičnega izdelka, v kateri se nahajajo. V diplomsko nalogo smo poleg klasičnih, necertificiranih izdelkov vključili tudi naravne, certificirane KI. Te prepoznamo po grafični oznaki pridobljenega certifikata na ovojnini. Kozmetični izdelek dobi certifikat pooblaščenega organa le na podlagi ustreznosti postavljenim standardom (1). Pregledali smo 18 stikov oz. mil za britje (12 necertificiranih, 6 certificiranih), 18 krem za britje (10 necertificiranih, 8 certificiranih), 31 pen za britje (22 necertificiranih, 9 certificiranih), 39 gelov za britje (35 necertificiranih, 4 certificirani) in 8 olj za britje (4 necertificirani, 4 certificirani). Izmed vseh pregledanih sestavin smo se osredotočili na dišave, barvila, konzervanse in UV-filtre. To so sestavine, ki lahko predstavljajo tveganje in jih najdemo v prilogah Uredbe (21). Poleg teh so nas zanimale tudi površinsko aktivne snovi. Te v izbranih KI predstavljajo najpomembnejše sestavine.
Poznamo več vrst PAS. Njihova vloga v KI je penjenje in čiščenje. Nekatere izmed njih imajo visok potencial draženja kože. Ker je koža obraza zaradi britja že tako nagnjena k razdraženosti in nastanku mikropoškodb, želimo, da so v izdelkih za britje uporabljene bolj blage in koži prijaznejše PAS. Poleg obravnavanih sestavin smo v izbranih KI zasledili še naslednje sestavine: vodo, denaturiran alkohol, antioksidante, emoliente (olja, voski, masla), humektante, okluzive, sredstva za uravnavanje pH, kelatorje, zgoščevala, rastlinske izvlečke, blažilna sredstva in sredstva za celjenje ran. V penah in gelih so bili prisotni še potisni plini.
4.1 RAZDELITEV IZDELKOV GLEDE NA OBLIKO IN VRSTO
Najprej nas je zanimalo, kolikšen delež izdelkov za britje predstavljajo posamezne oblike izdelkov. Iz preglednice I je razvidno, da je največ izdelkov v obliki gela (34,2 %), sledijo pene za britje (27,2 %) in nato stiki in kreme za britje. Teh je odstotkovno enako in predstavljajo 15,8 % vseh izdelkov. Najmanj izdelkov se nahaja v obliki olja, in sicer samo 7,0 % vseh pregledanih izdelkov. Pričakovali smo, da bo največ izdelkov v obliki pene, vendar je njihovo število manjše od števila gelov za britje, zato lahko prvi del hipoteze 1, ki pravi, da je na trgu največ izdelkov v obliki pene, ovržemo. Najmanj izdelkov se nahaja v obliki olja. Naše predpostavljanje je bilo pravilno, zato lahko drugi del hipoteze 1 potrdimo.
18 Preglednica I: Število in delež kozmetičnih izdelkov za britje
Oblika KI Št. necertificiranih KI
Št. certificiranih KI
Skupno št.
KI
Delež KI (%)
Gel 35 4 39 34,2
Pena 22 9 31 27,2
Stik 12 6 18 15,8
Krema 10 8 18 15,8
Olje 4 4 8 7,0
Skupno število 83 31 114 100,0
Ker smo v raziskavo vključili necertificirane in certificirane izdelke, nas je zanimalo tudi razmerje med njimi. Izmed vseh 114 izdelkov je bilo 83 takšnih, ki niso vsebovali nobenega certifikata in 31 takšnih, ki so imeli vsaj en certifikat pooblaščenega organa. Delež certificiranih in necertificiranih izdelkov podaja slika 1. Certificirani izdelki tako predstavljajo 27,2 % vseh pregledanih izdelkov, necertificirani pa 72,8 %.
Slika 1: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov
Večino necertificiranih izdelkov smo izbrali v fizičnih prodajalnah oz. drogerijah, nasprotno pa smo največ certificiranih izdelkov našli preko spleta. Po naših ugotovitvah na trgovskih policah še vedno prevladujejo večinoma necertificirani KI, medtem ko certificirane običajno najdemo preko spletnih trgovin in lekarn ter v specializiranih prodajalnah. Slika 2 prikazuje razmerje med certificiranimi in necertificiranimi izdelki v posameznih skupinah izdelkov.
19
Slika 2: Prikaz deleža certificiranih in necertificiranih kozmetičnih izdelkov v skupinah
Med geli za britje smo našli samo štiri izdelke, ki so bili označeni kot certificirani, kar predstavlja 10,3 % vseh gelov. Pri penah, stikih in kremah je delež certificiranih izdelkov nekoliko višji, in sicer pri penah 29,0 %, pri stikih 33,3 % in pri kremah 44,4 %. Najmanjše razmerje med certificiranimi in necertificiranimi izdelki je bilo pri izdelkih v obliki olja.
Polovica izdelkov je bila certificiranih, polovica pa ne.
4.2 PREGLED IN POGOSTOST POJAVLJANJA KOZMETIČNIH SESTAVIN V MOŠKIH KOZMETIČNIH IZDELKIH ZA BRITJE
4.2.1 Pregled in pogostost pojavljanja dišav
Dišave imajo v kozmetičnih izdelkih pomembno vlogo, saj zagotavljajo prijeten in privlačen vonj izdelka ter prekrivajo neprijeten vonj ostalih sestavin. Dokazano je, da je vonj izdelka eden ključnih dejavnikov, ki vpliva na potrošnikovo izbiro. Dišavne sestavine v KI morajo izpolnjevati enake varnostne zahteve kot druge kozmetične sestavine. Njihova slabost je, da so pogosto alergene in lahko povzročajo draženje kože in preobčutljivostne reakcije, zato je še posebej pomembna njihova varnost (28). Uredba o KI (21) zahteva, da je seznam sestavin na ovojnini KI naveden v padajočem vrstnem redu, glede na njihovo maso v času dodajanja kozmetičnemu izdelku. Sestavine v koncentracijah, nižjih od 1%, se lahko navedejo v kakršnem koli vrstnem redu, vendar za sestavinami v koncentracijah, višjih od 1%. Dišave in aromatične sestavine morajo biti na embalaži označene z izrazom parfum ali aroma (21).
20
Ker se lahko pod to oznako skriva katerakoli dišavna sestavina, je v Evropski uniji določeno 26 izjem, ki morajo biti zaradi svoje alergene narave poimensko označene na ovojnini izdelka (28, 29). Prisotnost teh snovi mora biti označena na seznamu sestavin, če njihova koncentracija presega 0,001 % v izdelkih, ki se ne sperejo s kože oz. 0,01 % v izdelkih, ki se sperejo.Seznam teh dišav se nahaja v Prilogi III Uredbe o kozmetičnih izdelkih (21). Ker se lahko pod oznako parfum skriva katera od potencialno alergenih dišav v nižji koncentraciji od določenega praga, je pomembno, da se najbolj občutljivi posamezniki izogibajo prisotnosti vseh dišav v KI (28, 29). Preglednica II prikazuje vse alergene dišave, ki smo jih našli v naključno izbranih moških KI za britje.
Preglednica II: Pregled alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje Dišava (INCI ime) Število izdelkov,
ki jo vsebuje
Delež izdelkov, ki jo vsebuje (%)
Linalol 60 52,6
Limonen 58 50,9
Geraniol 24 21,1
Citral 17 14,9
Citronelol 14 12,3
Benzilalkohol 11 9,6
Benzilsalicilat 8 7,0
Evgenol 8 7,0
Heksil cinamal 8 7,0
Kumarin 6 5,3
Butilfenil metilpropional 5 4,4
Alfa-izometil ionon 4 3,5
Benzilbenzoat 4 3,5
Cinamil alkohol 3 2,6
Farnezol 3 2,6
Hidroksicitronelal 3 2,6
Cinamal 2 1,8
Izoevgenol 2 1,8
Amil cinamal 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
V pregledanih 114 izdelkih smo našli 19 različnih alergenih dišav. Največkrat so se pojavili linalol, limonen in geraniol. V 11 izdelkih (9,6 %) smo našli benzilalkohol. Ta ima poleg dišavne funkcije tudi vlogo konzervansa (21). Benzilsalicilat, evgenol in heksil cinamal smo našli v 8 izdelkih, kar predstavlja 7 % vseh pregledanih KI. Najmanjkrat so se v izdelkih pojavili cinamal in izoevgenol, in sicer v dveh izdelkih, ter amil cinamal, ki smo ga našli samo v enem izdelku. Oznako parfum ali aroma smo zasledili na 92 izdelkih, kar predstavlja 80,7 %. Izmed vseh 114 izdelkov je bilo 35 takšnih, ki niso vsebovali nobene alergene dišave in izmed teh petintridesetih, 11 takšnih, ki poleg tega niso imeli niti oznake parfum ali
21
aroma. Najmanj alergenih dišav so vsebovale pene za britje. Izmed 31 pen, je alergene dišave vsebovalo le 18 pen (58,1 %), največ pa so jih vsebovala olja za britje, kjer so se te pojavile pri 7 oljih od 8 (87,5 %).
Iz preglednice III je razvidno, da je večina izdelkov vsebovala po eno ali dve alergeni dišavi.
Največ smo jih našli v milu za britje Tabac Original. Od skupno 27 sestavin je vseboval kar 13 alergenih dišav in oznako parfum/aroma. Tako veliko število prisotnih dišav v enem izdelku lahko predstavlja večje tveganje za nastanek preobčutljivostnih reakcij, še posebej, ker se izdelek uporablja pri britju, kjer je že prisotno draženje zaradi uporabe rezila.
Preglednica III: Prikaz vsote različnih alergenih dišav v kozmetičnih izdelkih za britje Skupno št. različnih
dišav v enem izdelku
Število izdelkov
1 23
2 20
3 11
4 8
5 6
6 3
7 5
8 1
9 1
13 1
Večina certifikatov določa, da naravna kozmetika ne sme vsebovati sinteznih dišav. Dišave, ki so dodane, morajo biti naravnega izvora, vendar so tudi te prav tako lahko potencialni alergeni (1). Pri certificiranih KI smo pričakovali, da bodo vsebovali manj alergenih dišav kot necertificirani. Med njimi je bilo 25 takšnih, ki so vsebovali eno ali več dišav, od tega jih je eden izmed gelov za britje vseboval kar osem. Pri večini teh izdelkov je bilo označeno, da so dišave naravnega izvora oz. pridobljene iz eteričnih olj.
4.2.2 Pregled in pogostost pojavljanja barvil
Barvila v kozmetiki se uporabljajo za dekorativne namene, da obarvajo izdelek in ga naredijo privlačnejšega za potrošnika. Delimo jih na v vodi topna barvila in v vodi netopna barvila, ki jih imenujemo pigmenti. Barvila prevladujejo predvsem v negovalnih KI, pigmenti pa v dekorativnih KI (1). Seznam dovoljenih barvil v kozmetičnih izdelkih se nahaja v prilogi IV Uredbe ES 1223/2009 (21). Za poimenovanje se uporabljata oznaki CI ali E. Kratica CI ali C.I. (Colour Index), kateri sledi petmestna številka, se uporablja pri označevanju barvil v kozmetičnih izdelkih, poimenovanje z oznako E in s številko 100–181 pa uporabljamo v
22
živilski industriji (1, 21, 27). Določena barvila imajo v KI tudi druge funkcije. Lahko delujejo kot UV-filtri ali antioksidanti. V EU za varnost barvil v kozmetičnih izdelkih skrbi SCCS (1). Preverili smo, katera barvila so bila prisotna v preiskovanih izdelkih za britje in jih prikazali v preglednici IV.
Preglednica IV: Pregled barvil v kozmetičnih izdelkih za britje
Barvilo (CI oznaka) Slovensko ime Število izdelkov, ki ga vsebuje
Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)
CI 42090 (modra) briljantno modro FCF 17 14,9
CI 42053 (zelena) / 10 8,8
CI 77499 (črna) črni železov oksid 3 2,6
CI 77891 (bela) titanov dioksid 3 2,6
CI 42051 (modra) patentno modro V 2 1,8
CI 45350 (rumena) / 2 1,8
CI 77007 (modra) lazurit 1 0,9
Caramel (rjava) karamel 1 0,9
CI 10316 (rumena) / 1 0,9
CI 77266 (črna) saje 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
Našli smo 10 barvil. Na ovojnini izdelkov so bila označena s kratico CI in številko, mi pa smo jim v preglednici dodali slovensko ime in barvo, ki jo tvorijo. Najpogosteje se je v izdelkih pojavilo barvilo briljantno modro FCF, in sicer v 17 izdelkih za britje (14,9 %).
Sledi mu zeleno barvilo CI 42053, ki smo ga našli v 10 izdelkih (8,8 %). Na tretjem mestu sta se pojavila črni železov oksid in titanov dioksid. Oba smo našli v treh izdelkih. Titanov dioksid ima lahko poleg vloge barvila tudi vlogo anorganskega UV-filtra, ki ščiti kožo pred UV žarki.
Večina izdelkov je vsebovala modra in zelena barvila, ki so značilna barva za moške KI.
Izmed vseh pregledanih izdelkov je bilo 33 takšnih, ki so bili obarvani, od tega noben izmed certificiranih. Certificirani izdelki sicer lahko vsebujejo barvila, vendar ta ne smejo biti sinteznega izvora. Iz preglednice V lahko razberemo, da je 25 izdelkov za britje vsebovalo eno barvilo, 8 izdelkov pa po dve barvili. Največ barvil so vsebovali geli za britje. Od 39 gelov je bilo obarvanih 22 (56,4 %). Pričakovali smo, da bodo največ barvil vsebovali geli za britje, saj je gel sam po sebi prozorne barve. Obarvanost mu omogoča, da vidimo, na katera mesta smo ga že nanesli. Olja niso vsebovala barvil, saj jim obarvanost daje mešanica različnih olj. Tudi kreme za britje, z izjemo titanovega dioksida, niso vsebovale drugih barvil.
23
Preglednica V: Prikaz vsote različnih barvil v kozmetičnih izdelkih za britje Skupno št. različnih
barvil v enem izdelku
Število izdelkov
1 25
2 8
4.2.3 Pregled in pogostost pojavljanja konzervansov
Konzervansi so spojine, ki se dodajajo kozmetičnim izdelkom, da preprečijo ali zmanjšajo razvoj mikroorganizmov v času njihove uporabe in tudi po odprtju. Izdelke ščitijo pred sekundarno mikrobiološko kontaminacijo in podaljšujejo rok uporabe izdelkov (30). Pri KI z visoko vsebnostjo vode in fiziološkim pH je tveganje za kontaminacijo z mikrobi večje, saj takšni pogoji predstavljajo ugodno okolje za njihovo rast. Ker so konzervansi ene izmed najpogostejših sestavin, ki povzročajo alergije, zakonodaja predpisuje njihove največje dovoljene koncentracije v določenih izdelkih. Ločimo sintezno in naravno pridobljene konzervanse, vendar tudi naravni niso povsem varni in brez neželenih učinkov (1). Seznam dovoljenih konzervansov in njihovih zgornjih mej se nahaja v prilogi V Uredbe o kozmetičnih izdelkih (21). Preglednica VI prikazuje 20 konzervansov, ki smo jih našli v moških izdelkih za britje.
Preglednica VI: Pregled konzervansov v kozmetičnih izdelkih za britje Konzervans (INCI ime) Število izdelkov,
ki ga vsebuje
Delež izdelkov, ki ga vsebuje (%)
Fenoksietanol 21 18,4
Natrijev benzoat 14 12,3
Olaminijev piroktonat 13 11,4
Benzilalkohol 11 9,6
Kalijev sorbat 7 6,1
Metilparaben 5 4,4
Natrijev hidroksimetilglicinat 5 4,4
Dehidroocetna kislina 4 3,5
DMDM hidrantoin 4 3,5
Propilparaben 4 3,5
Etilparaben 3 2,6
Jodopropinil butilkarbamat 3 2,6
Sorbinska kislina 3 2,6
Benzojska kislina 2 1,8
Cinkov pirition 2 1,8
Klorofenezin 2 1,8
Natrijev dehidoacetat 2 1,8
Metilizotiazolinon 1 0,9
Metilkloroizotiazolinon 1 0,9
Salicilna kislina 1 0,9
Opomba: Seštevek deležev ni enak 100 %, saj lahko posamezen KI vsebuje več sestavin z enako funkcijo
