V UKC Ljubljana po 30 letih uSpešNo oprAvili drugo AVtOtRANsPLANtACIJO sRCA

(1)

interno Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, september 2016 | št. 02 -03

POUDARKI IZ PROGRAMA DELA IN RAZVOJA UKC Ljubljana generalnega direktorja mag. Andraža Kopača

Nacionalni program ZA sKRAJšEVANJE čAKAlNih dob v letu 2016

SiStem pridobivANjA iN rAzdeljevANjA doNAtorSKih SredStev v UKC Ljubljana REšEVANJE sPOROV v UKC Ljubljana

V UKC Ljubljana po 30 letih uSpešNo oprAvili drugo AVtOtRANsPLANtACIJO sRCA

IN MEMORIAM: prof. dr. helena meden vrtovec, dr. med., višja

svetnica (1944 – 2016)

(2)

34

VABIMO VAS, DA TUDI VI SOUSTVARJATE NAŠE GLASILO

Želimo si, da zaposleni v UKC Ljubljana tudi v letu 2016 čim bolj sodelujete pri vsebini glasila.

Prispevke, obvestila in fotografije, ki jih želite ob- javiti v naslednji številki internega glasila, pošljite v uredništvo najkasneje do 2. novembra 2016. V uredništvu si pridržujemo pravico do krajšanja po- slanih prispevkov in izbora fotografij, primernih za objavo. Prispevke lektoriramo.

Prispevke in fotografije pošljite na naslov:

soj@kclj.si.

Zaželjena je pisava Arial (velikost pike 12) in krajši prispevki, ki naj ne bodo daljši od 2500 znakov s presledki vred. Fotografije oddajte posebej (ne v besedilu) v digitalni obliki (jpg,tif), minimalna veli- kosti fila 300 KB in obvezno navedite ime avtorja.

Prispevkov in fotografij ne honoriramo.

03

UVODNIK:mag. Andraž Kopač, generalni direktor UKC Ljubljana

AKTUALNO

04

Poudarki iz programa dela in razvoja UKCL generalnega direktorja mag. Andraža Kopača

06

Uspešno opravljena druga periodična presoja mednarodnega bolnišničnega standarda diAs in presoja iso standarda 9001:2008 za celoten UKC Ljubljana

07

UKC Ljubljana od januarja do decembra 2015

07

Nacionalni program za skrajševanje čakalnih dob v letu 2016

08

Urad za pritožbe in pohvale UKC Ljubljana

08

Reševanje sporov v UKC Ljubljana

09

sistem pridobivanja in razdeljevanja donatorskih sredstev v UKC Ljubljana

10

Minilo je 20 let od prve vstavitve polževega vsadka

12

Godinov štipendist prof. dr. Jan Jeroen Vranckx – kirurg, ki je reševal življenja žrtev terorističnih napadov

13

»Medicina vrača udarec« - spletna aplikacija o spolno prenosljivih okužbah (AsPo)

14

Na Ko za revmatologijo interne klinike UKCL dobili pretočni citometer

15

Podeljena certifikata kakovosti Pediatrični kliniki

15

Prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., na čelu Evropskega združenja travmatologov AoTrauma

16

V UKC Ljubljana po 30 letih uspešno opravili drugo avtotransplantacijo srca

16

Prvi slovenski simpozij »Psihosomatika v ginekologiji in porodništvu«

17

Bolniki s krvnimi raki do novih naprav za gibanje

18

»Neverjetna leta – duševno zdravje vsakemu otroku«

20

Prvo pridruženo srečanje torakalnih kirurgov in anesteziologov jugovzhodne Evrope

21

Prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., postal član Evropske akademije znanosti in umetnosti

22

svetovni dan hipertenzije pod sloganom »Poznaj svoje številke – spoznaj svoj krvni tlak«

22

ob svetovnem dnevu ščitnice strokovnjaki onkološkega inštituta

in UKC Ljubljana opozorili na pomen pravočasnega prepoznavanja in zdravljenja

23

Podjetje Merck sharp & dohme, inovativna zdravila d.o.o.

Lekarni UKCL podarilo 60.000 evrov za nakup naprave smartFiller

23

Vabilo na 3. dobrodelni nogometni turnir 2016

24

Vaja v primeru množične nesreče

25

V Urgentnem kirurškem bloku Kirurške klinike od sredine julija deluje nov, sodoben rentgenski aparat

IZOBRAŽEVANJE v UKC Ljubljana

26

iZoBRAŽEVANJA v UKC Ljubljana – okvirni načrt do konca leta

27

sistematična analiza globljih vzrokov za napake (sAGV) – delavnica

28

slovenska šola transplantacije

30

saja Erens, študentka babištva Erasmus University College iz Bruslja, opravljala 12-tedensko prakso na Ginekološki kliniki UKCL

32

Čili v UKCL:drugi dan za zdravje v UKCL, Pokončni pri delu UTRIP UKCL

33

Evropski komisar za zdravje in varnost hrane na obisku v UKCL

33

srečanje z ministrom za zdravje Črne gore

34

Aktualov dan sreče

34

Člana KUd-a svoja dela podarila Pediatrični kliniki UKC Ljubljana

34

5. maj – mednarodni dan higiene rok

35

»Vse se je začelo z navadno mišjo« - Mladi karikaturist navdušuje z razstavo v avli UKCL

36

Prireditvi ob mednarodnem dnevu babic in mednarodnem dnevu medicinskih sester

37

srečanje društva za pomoč otrokom z imunskimi pomanjkljivostmi spet uspelo!

37

POGLED NAZAJ:oddelek za epidemije aprila zaprl vrata

38

IN MEMORIAM:Prof. dr. Helena Meden Vrtovec, dr. med., višja svetnica (1944 – 2016)

40

PREBERITE: izšla je knjiga Razvoj transplantacijske medicine v sloveniji

41

SPONZOR NAGRADNE KRIŽANKE: Predstavitev knjige založbe Chiara

42

KAJ MENIJO O NAS

44

NAGRADNA KRIŽANKA

KAZALO

38 18 09

08

(3)

UVODNIK

mag. Andraž Kopač

generalni direktor UKC Ljubljana

Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana september 2016, številka 02-03 Univerzitetni klinični center Ljubljana Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, slovenija Glavna urednik: mag. Andraž Kopač Uredniški odbor:

• prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med.

• Nevenka Brolih, viš. med. ses., dipl.ekon.

• prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica

• asist. dominika oroszy, dr. med.

• Nina Pirc, dr. med.

• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.

• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.

• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.

• Blanka Šetinc

• mag. Lucija Mak Uhan Lektoriranje : Monika Zanjkovič, s.p.

Fotografije: Tina Roš in drugi; istock, 123RF, Photl, depositphotos, Bigstock, Getty images, dreamstime, shutterstock, Vectorstock

Fotografija na naslovnici: 123RF oblikovanje: Ana Vedlin

Tisk: Partnergraf d.o.o., naklada: 3.000 Glasilo v elektronski obliki na:

http://www3.kclj.si

Spoštovane sodelavke in sodelavci,

te dni mineva 100 dni od začetka našega sodelovanja. svoj vtis lahko strnem v misel, da imam srečo spoznavati številne vrhunske strokovnjake, zato sem pre- pričan, da bomo v prihodnje skupaj uspešno stopili na pot vizije UKC Ljubljana, ki mora biti najbolj kakovostna in varna bolnišnica ter želeno mesto zdravljenja za paciente v sloveniji. skupaj moramo ustvariti okolje, ki zaposlene motivira, je privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav. Tako bomo v svojih vrstah obdržali najboljše strokovnjake ter tiste zdravstvene delavce, ki so pacientom pripravljeni in motivirani ponuditi tisto nekaj več, kar le-ti od naše ustanove tudi upravičeno pričakujejo.

da bi uspešno zasledovali našo vizijo, bodo v prihodnje potrebne spremembe domala na vseh ključnih področjih našega delovanja, v skladu z dobrimi praksami korporativnega upravljanja, ob hkratnem upoštevanju naših ključnih vrednot. de- lovali bomo transparentno in tudi tako izboljševali ugled našega javnega zavoda.

Boljši pretok informacij tako znotraj kot zunaj hiše pa bo pomemben dejavnik pri grajenju pozitivnih odnosov z vsem deležniki.

Zaključilo se je prvo polletje poslovnega leta 2016. Ugotavljam, da smo v prvih šestih mesecih kakovostno izvajali zdravstvene programe, naši zaposleni in sodelavci pa so dosegali tudi odmevne znanstvene dosežke. Program smo z manjšimi odkloni uspeli realizirati, poslovni izid v času mojega pisanja sicer še ni znan, vendar lahko na podlagi trendov iz obdobja prvih petih mesecev ugotovim, da ne bo sledil planu, saj bo javni zavod ustvaril občutno izgubo. Razlogi za to so številni. Nekateri so verjetno upravičeni, drugi manj, vendar to v vsakem primeru pomeni, da se likvidnostne razmere v UKC Ljubljana ne bodo izboljšale in bomo težko zagotavljali sredstva za prepotrebne investicije. Brez investicij pa bo v prihodnje še težje dosegati zastavljene cilje. Zato smo že začeli sprejemati prve ukrepe za zmanjšanje stroškov, kar je nujno za doseganje boljšega poslovnega izida. Pripravljamo reorganizacijo in racionalizacijo poslovnih procesov ter nabav, zelo natančno pa bomo preverili in analizirali tudi tiste programe, pri katerih realizirani prihodki ne pokrivajo stroškov.

Kmalu bomo začeli pripravljati tudi plan za leto 2017, ki mora temeljiti na kako- vostnih ter realnih finančnih in programskih osnovah. da bomo dosegli ta zasta- vljeni cilj, bomo temu temeljnemu dokumentu za poslovno leto 2017 posvetili dovolj časa in energije, pri tem pa pričakujem tvorno sodelovanje vseh ključnih zaposlenih, predvsem pa tistih, ki sodelujejo pri odločanju na vseh nivojih v UKC Ljubljana.

mag. Andraž Kopač, generalni direktor UKC Ljubljana

(4)

AKTUALNO

4

INTERNO | september 2016 | št. 02-03

POUDARKI IZ PROGRAMA DELA IN RAZVOJA UKC LJUBLJANA

generalnega direktorja mag. Andraža Kopača

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana V nadaljevanju predstavljamo pou-

darke iz programa dela generalnega direktorja UKC Ljubljana mag.

Andraža Kopača, ki ga je na 33.

redni seji, 7. aprila 2016 imenoval Svet zavoda, 20. aprila 2016 pa je soglasje k imenovanju generalnega direktorja dala tudi Vlada Republi- ke Slovenije.

Vizija UKCL je biti najbolj kakovostna in varna bolnišnica, želeno mesto zdravljenja za bolnike, motivirajoče delovno okolje za zaposlene, privlačno mesto izobraževanja zdravstvenih strokovnjakov ter center sodobnih raziskav, ki bo pritegnil in zadržal najboljše raziskovalce.

Kot vodilna zdravstvena organizacija v drža- vi se mora angažirati tudi pri kreiranju zdravstvene politike. UKCL se mora pozicionirati med vodilne centre v Evropi in dosegati mednarodno odlične rezultate zdravljenja.

Za uresničevanje vizije bodo potrebne spremembe. UKCL mora delovati v skladu z dobrimi praksami korporativnega upravljanja, ob upoštevanju ključnih vrednot. Zasledovati mora transparentno delovanje na vseh področjih, na strokovnem in poslovnem delu.

Posledično se bo izboljšal tudi ugled UKCL v slovenski javnosti, kar je nedvomno eden po- membnejših ciljev. Z zunanjimi javnostmi oz.

okoljem je potrebno graditi pozitivne odnose, kar bo doseženo tudi z večjim pretokom informacij.

Stabilizacija finančnega poslovanja z obvladovanjem prihodkov in odhodkov je nuj- nost saj bo le tako lahko UKCL kot osrednja terciarna ustanova zagotavljal najkvalitetnej- še in strokovno najzahtevnejše zdravstvene storitve. Pri tem je nujno dobro sodelovanje poslovnega in strokovnega dela vodenja.

UKCL mora na vsakem koraku spodbujati inovativnost ter raziskovalno in izobraževalno usmerjenost. skrbeti mora tudi za nadaljnji razvoj zdravstvenih tehnologij, uvajanje novih programov in za popolno zdravstveno oskrbo bolnikov napotenih v UKCL.

Poslanstvo UKCL izhaja iz javnih pooblastil in pristojnosti ter odgovornosti, zaradi katerih ga je država ustanovila – doprinos k boljše- mu, socialno učinkovitemu in pravičnemu zdravstvenemu varstvu za vse državljane.

UKCL je pomemben subjekt v sistemu zdravstvenega varstva in pomembno vpliva na razvoj in uspešnost delovanja sistema zdravstvenega varstva v državi.

Ključne vrednote

Vrednote so temelj vsakega delovanja in opisujejo, kaj je za organizacijo pomembno, čemu sledi in kaj zavrača. Vrednote so smer- nica za ravnanje, načrtovanje in ključni ele- ment vodenja. Pri uresničevanju vizije mora UKCL upoštevati ključne vrednote:

• osredotočenost na paciente kot ključne odjemalce;

• osebna integriteta vseh zaposlenih;

• transparentno delovanje na vseh področjih;

• timski duh;

• inovativnost;

• zavezanost doseganju ciljev;

• zavedanje strokovne in znanstvene odgovornosti;

• družbeno odgovorno delovanje v sodelovanju z okoljem.

StrAtešKe uSmeritve

strateške usmeritve določajo načine in me- tode uresničevanja vizije organizacije ob spoštovanju opredeljenih ključnih vrednot in poslanstva. Temeljno orodje strategije so jasno opredeljeni cilji. Učinkovito opredeljeni cilji dajejo zaposlenim možnost, da se preda- no posvetijo tistemu, kar je za organizacijo v nekem trenutku najpomembneje. Cilji morajo biti postavljeni tako na nivoju UKCL kot tudi na nivoju klinik, kliničnih oddelkov ter drugih organizacijskih enot. Cilji imajo natančno opredeljene roke in kriterije za ocenjevanje, kdaj jih dosežemo, predvidene so tudi obveznosti posameznikov. Pri spremljanju doseganja ciljev je potrebno izvajati primerjave oz.

»benchmarking« med klinikami ter zunanje primerjave s primerljivimi zdravstvenimi usta- novami na državnem in mednarodnem nivoju.

opredelitev strateških usmeritev in ciljev seveda ni dovolj, težji del je uresničevanje.

strategijo je potrebno komunicirati preko vseh nivojev menedžmenta, saj bo le na ta način lahko vsak zaposleni prispeval svoj potencial in tako pomagal tlakovati pot k doseganju ciljev. Potrebno je postaviti akcijske

(5)

AKTUALNO 5

načrte in jih dosledno zasledovati. strategija za uresničevanje poslanstva in vizije UKCL mora slediti modernim pristopom v razvitem svetu in najnovejšim demografskim trendom ter z njimi povezanimi pričakovanji glede po- javljanja bolezni v prihodnosti.

KorporAtivno uprAvljAnje UKCL mora delovati v skladu z dobrimi praksami korporativnega upravljanja. struktura korporativnega upravljanja opredeljuje raz- delitev pravic in odgovornosti med različ- ne deležnike, organizacije, kot npr. organe upravljanja, ustanovitelja in ostale deležnike ter določa pravila in postopke za odločanje o upravljavskih zadevah. Vzporedno s tem zagotavlja tudi strukturo, preko katere se oblikujejo cilji družbe ter načini za doseganje teh ciljev in nadzorovanje poslovanja. Medse- bojne obveznosti vodstva in širšega mene- džmenta morajo biti jasno definirane in tudi navzven prepoznavne.

delovanje UKCL mora biti usklajeno z zdravstveno politiko Rs in tudi primerljivo z osta- limi podobnimi inštitucijami v razvitem svetu.

UKCL se mora kot vodilna zdravstvena organizacija v sloveniji angažirati tudi pri kreiranju zdravstvene politike v državi. Zelo pomembno je dobro sodelovanje z Ministrstvom za zdravje in ZZZs kot glavnim financerjem. Na ta način mora UKCL dosegati ravnotežje med zdravstvenimi potrebami okolja in razpoložlji- vimi viri.

odličnA uporAbnišKA izKušnjA

odlična uporabniška izkušnja je tista kon- kurenčna prednost, po kateri hrepenijo vse storitvene organizacije. Uporabniška izkušnja je skupek vseh posrednih in neposrednih sti- kov uporabnika z organizacijo. odvisna je od pričakovanja in zaznave uporabnika. dobro uporabniško izkušnjo lahko zagotovijo le nav- dušeni zaposleni, ki morajo imeti zaupanje vodstva, da bodo ravnali v dobro uporabnika.

Pri svojem delu potrebujejo avtonomnost in veliko znanja ter verjeti v poslanstvo oziroma višji cilj organizacije. Vse to dosežemo z do- brim vodenjem in odličnim internim marketin- gom.

Pacient mora biti v središču pozornosti.

osnova so kakovostna in varna zdravstvena oskrba, izboljšanje zadovoljstva pacientov in vzpostavitev partnerskega odnosa z upo-

rabniki zdravstvenih storitev (vključevanje pacientov v soodločanje). To se dosega z dobro klinično prakso, ki temelji na stalnem učenju in utrjevanju veščin, raziskovalni dejavnosti in uvajanju vseh dokazano koristnih novih dognanj v medicinski znanosti in teh- nologiji v skladu z razpolo- žljivimi viri.

rAziSKAve in RAzVOJ

UKCL je osrednja terciarna osnova in je dolžan zagotavljati najkvalitetnejše in strokovno naj- zahtevnejše zdravstvene storitve.

Zato mora na vsakem koraku spodbujati inovativnost ter raziskovalno in izobraževal- no usmerjenost. skrbeti mora za nadaljnji razvoj zdravstvenih tehnologij in uvajanje novih programov ter za popolno zdravstveno oskrbo bolnikov napotenih v UKCL. skrbeti mora tudi za usposabljanje strokovnjakov iz drugih zavodov, ki delujejo v Rs. UKCL mora sodelovati tudi pri usmerjanju razvojno raziskovalnega dela na državnem nivoju. Predlagati mora aktualne teme kjer bi z novimi razvojno raziskovalnimi programi (npr. ARRs razpisi, mednarodni projekti) dosegali nova znanja in izboljševali obstoječe prakse.

učinKovito vodenje in ORGANIzAcIJA

danes spremembe na področju menedž- menta in vodenja postavljajo v središče zaposlene, njihovo izobraženost, znanje in usposobljenost za delo. UKCL mora vzpostaviti sodoben menedžment, ki temelji na spoštovanju in odgovornosti, na vseh nivojih odločanja. Vzpostaviti je potrebno sodobno, učinkovito in fleksibilno organiziranost, ki bo lahko izboljševala učinkovitost sistema. organizacija mora biti odprta za predloge izboljšav na vseh področjih delovanja. Razvoj in optimi- zacija procesov je zelo pomemben faktor pri doseganju učinkovite zdravstvene obravnave pacientov in tudi pri doseganju stroškovne učinkovitosti. Na ta način se bodo izkoriščale notranje rezerve, spremenjenim procesom pa se mora prilagajati tudi organizacija. UKCL mora skrbeti tudi za dober sistem upravljanja infrastrukture, kar zagotavlja varno fizično okolje, požarno varnost, odgovorno ravnanje z nevarnimi snovmi in odgovornost do okolja.

motivirAni in uSpoSobljeni SODELAVcI

Ključni dejavnik pri doseganju ciljev in posle- dično uresničevanju poslanstva in vizije so lju- dje. UKCL mora zagotoviti ustrezno kadrovsko strukturo in vzpostaviti učinkovito upravljanje s človeškimi viri ter stalno izobraževanje in usposabljanje tako poslovnega kot strokovnega kadra. V UKCL potekajo zahtevni procesi, kjer je ključna dimenzija uspeha sposobnost menedžmenta, da upravlja potenciale znanja vsakega posameznika v organizaciji. Vzposta- viti mora vertikalni in horizontalni razvoj za vse poklicne skupine. Prevladovati ne sme hierarhična organizacijska kultura, saj ravno hierarhija zavira timsko delo ter spodbuja indi- vidualizem in kontrolno vodenje. Vodje morajo pri razvoju zaposlenih bolj posegati po sodobnih modelih in sredstvih vodenja, kot so ciljno vodenje, dajanje povratnih informacij, pozitivno vodenje in uporaba osebnega pristopa.

Za pozitivno izkoriščanje kadrovskega poten- ciala je potrebno zagotoviti ustrezne delovne razmere, vzdušje in klimo, razvijati dobre medsebojne odnose, imeti ustrezen sistem nagrajevanja in zagotoviti pogoje tako za interno kot eksterno izobraževanje. Poleg strokovnega je pomembno tudi izobraževanje na področju komunikacije, reševanja konfliktov, sodelovanja, timskega dela ipd. s takšnim delovanjem bo UKCL lahko zmanjšal tudi bol- niško odsotnost. V okviru sistema motiviranja bo potrebno uvesti tudi sistem preglednega nagrajevanja, tako za doseganje nadpovpreč- nih rezultatov kot tudi za delo preko polnega delovnega časa.

UKCL ima kar nekaj izzivov za prihodnost. Biti med vodilnimi centri v Evropi in dosegati mednarodno odlične rezultate zdravljenja sta visoka cilja in brez stabilnega finančnega

poslovanja ju bo zelo težko dosegati.

Za doseganje ciljev, vključno z vzpostavitvijo partnerskih odnosov s pacienti in dvigom ugleda v javnosti, bo potrebno usklajeno delovanje celotnega menedžmenta. Temeljiti mora na spoštovanju in odgovornosti na vseh nivojih odločanja. Na vsakem koraku mora podpirati rešitve, ki bodo krepile celotni sistem.

Vzpostaviti mora sodobno, učinkovito in fleksibilno organiziranost ter spodbujati timsko delo, vklju-

čenost sodelavcev in učinkovito komunikacijo.

Menedžment bo na ta način lahko ustvar- jal dobre delovne odnose in vodil

UKCL po poti napredka.

(6)

AKTUALNO

6 USPEšNO OPRAVLJENA DRUGA

PERIODIčNA PRESOJA mednarodnega

bolnišničnega standarda DIAS in presoja ISO standarda 9001:2008 za celoten UKC Ljubljana

asist. Dominika Oroszy, dr. med.

V mesecu maju je potekala druga periodična presoja mednarodnega bolnišničnega standarda DIAS in presoja ISO standarda 9001:2008 s strani mednarodne akreditacijske hiše DNV.

Mednarodni presojevalci so presojali skladnost zdravstvene obravnave in organizacijo sistema vodenja kakovosti naše ustanove z mednarodnim standardom za bolnišnice diAs.

Akreditacija dNV zahteva tudi skladnost z iso standardom 9001:2008 in letošnja presoja je zajemala področje nabave v UKCL.

Priprave na presojo je koordinirala projektna skupina za akreditacijo, ki je skupaj z službo za kakovost, vodstvom UKCL, vodstvi organizacijskih enot, koordinatorji sistema vodenja, zdravniki in sestrami za kakovost in zaposlenimi vložila veliko naporov, da smo zagotovili skladnost zdravstvene obravnave in sistema vodenja kakovosti s standardom diAs in iso 9001:2008.

V toku presoje so presojevalci obiskali šte- vilne organizacijske enote, se pogovarjali z vodstvi, zaposlenimi in pacienti. Zaznali so velik napredek na področju varnostne kulture v naši ustanovi, zavzetosti vodstva in zaposlenih za uvajanje sistema vodenja kakovosti v vsakdanjo klinično prakso in izboljšave na mnogih področjih.

Pri presoji posameznih organizacijskih enot so se zelo pozitivno izkazale sledeče organizacijske enote: Klinika za nuklearno medi- cino, Klinični inštitut za radiologijo, Pediatrična klinika, Interna klinika, KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok, enota ste- rilizacije, lekarna in področje zdravstvene nege.

Mednarodna presoja je tudi priložnost, da našo ustanovo sistematično ocenimo in transparentno prikažemo pomanjkljivosti in priložnosti za izboljšave. Tako bodo letos naši koretivni ukrepi usmerjeni v politiko zaposlo- vanja, da bomo lahko zagotavljali kakovostno in varno zdravstveno obravnavo, reorganizacijo dela na negovalnem oddelku, sistem ob- vladovanja kazalnikov

in informacijsko pod- poro, preprečevanje in obvladovanje bolni- šničnih okužb, varno predpisovanje terapije, reorganizacijo in po- enotenje procesov z razvojem kliničnih poti za najpogostejše zdravstvene obravnave, uvedbo individualnih kazalnikov uspešnosti zdravnikov, vodenje zdravstvene doku- mentacije in ureditev prostorskih razmer na infekcijski kliniki, Ko za travmatologijo in der- matovenerološki kliniki.

Vsem zaposlenim se iskreno zahvaljujemo za požrtvovalnost in vloženo delo v priprave in sodelovanje pri presoji, predvsem pa za zagotavljanje kakovosti in varnosti pri njihovem vsakdanjem delu.

(7)

AKTUALNO 7

V UKC Ljubljana smo na bolnišničnih oddelkih

zdravili 115.599 pacientov, kar je 3,1

odstotka več od načrtovanega.

Nacionalni program za SKRAJšEVANJE čAKALNIh DOB v letu 2016

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana

UKC Ljubljana od januarja do decembra 2015

Kot izvajalec zdravstvenih storitev in kot terciarna ustanova smo v UKC Ljubljana izrazili interes za pomoč pri realizaciji ciljev nacionalnega programa oziroma »enkratnega dodatnega programa za skrajševanje ča- kalnih dob v letu 2016«. seznam je določilo Ministrstvo za zdravje Rs.

Po uradni prijavi na razpis MZ smo prejeli sklep o potrditvi posebnih programov – enkratni dodatni program za skrajševanje čakalnih dob v letu 2016 (EdP) za naslednje posege:

• 500 koronarnih angiografij,

• 65 posegov in operacij na hrbtenici,

• 30 ortopedskih operacij rame,

• 32 artroplastik kolena,

• 100 operacij kile pri odraslih in

• do 64 operacij raka prostate, ledvic in mehurja.

Pogoj za plačilo posebnega, dodatnega programa je, da opravimo ves redni program za ZZZs v letu 2016.

Zgoraj naštete posebne programe bomo opravili z lastnimi zaposlenimi na podlagi podjemne pogodbe. Upoštevati pa moramo določbe o minimalnem traja- nju dnevnega in tedenskega počitka ter letnega dopusta ter merila za določitev višine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi iz Pravilnika o merilih za določitev vi- šine plačila opravljanja zdravstvenih storitev po podjemni pogodbi ali drugih pogodbah civilnega prava.

Poseben program (219 preiskav EMG) bomo opravili v okviru rednega dela in ne v obliki podjemnih pogodb.

Pogoji izvajanja in plačevanja EdP s strani ZZZs:

a) na storitev so vabljeni pacienti, ki so že vpisani v čakalni seznam za posamezno storitev;

b) pri izvajanju programa se zagotavlja načelo enakopravne obrav- nave ter da je

c) realizacija rednega programa za ZZZs na mesečnem nivoju opra- vljena in le-ta

d) mesečna realizacija rednega programa za ZZZs predstavlja podlago za izplačilo iz naslova EdP po podpisanih podjemnih pogodbah.

organizacijske enote UKC Ljubljana morajo pripraviti načrt, kako in kdaj bodo posebni program izvajali, da bi dosegli cilj dvojnega doseganja plana (redni plan do ZZZs in povečanje za posebni program).

UKC Ljubljana je za poslovno leto 2015 izkazal negativni finančni izid v višini 6,2 milijona evrov. Ustvarjeni prihodki (453,6 milijona evrov) so pokrili izkazane odhodke v višini 98,6 odstotka, kar pomeni, da je bilo primanjkljaja sredstev za 1,39 odstotka. Zdravili smo 4.383 bolnikov več, kot nam jih je plačal ZZZs. Glede na iz- vedeni obseg programa, višino prihodkov in dosežene prihranke

ocenjujemo poslovanje UKC Ljubljana za leto 2015 kot uspešno. Če bi bil realizirani program pla-

čan v celoti, bi bil izkazan pozitiven poslovni izid. Presežek prihodkov bi lahko namenili za izboljšanje pogojev poslovanja, poso- dobitev zastarele opreme in zgradb.

Za plačnika ZZZs je bilo skupno zdravlje- nih 114.604 pacientov. Pri nas se je rodilo 5.856 otrok. Naši zdravniki so skupaj z drugim zdravstvenim osebjem opravili 1.330 operacij na srcu. Programe smo izrazito presegali tudi na področju kirurške- ga zdravljenja bolnikov z rakom (3.543), operacij na ožilju arterije in vene (1.770), postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (1.253), koronografije (1.971), perkutanih posegov na srcu, srčnih zaklopkah, koronarnih in drugih arterijah (opravili smo jih 1.995), operacij žolčnih kamnov (764), endoprotez kolka (806) in kolena (369), ortopedskih operacij rame (300). opravili smo 342 tran- splantacij, kar je 1,5 odstotka več, kot smo načrtovali, in 29 primerov več kot v letu 2014. Največji porast v primerjavi s predhodnim letom je bil pri transplantacijah kostnega mozga, istočasni pre- saditvi ledvice in trebušne slinavke, pripravah na transplantacijo pljuč in vsaditvi umetnega srca. V letu 2015 je bilo izvedenih tudi 22 primerov stimulacij možganskih debel, kar je bilo 16 več kot v predhodnem letu.

Povprečna ležalna doba vseh hospitalnih pacientov v UKC Ljubljana je bila leta 2015 5,64 dneva. V primerjavi s predhodnim letom se je podaljšala za 0,21 dneva.

V specialističnih ambulantah je bilo leta 2015 realiziranih 759.865 pregledov (za program ZZZs 753.530 obiskov), kar pomeni 1,2 odstotka več od načrtovanega števila. Največji porast števila obiskov, v primerjavi z letom 2014, je bil na pedopsihiatriji, medicinski reha- bilitaciji, revmatologiji in medicinski genetiki.

opravljenih je bilo skoraj 400.000 diagnostičnih storitev (9.678 preiskav z magnetno resonanco in 18.870 CT-preiskav, 1.725 PET CT, 11.6068 ultrazvokov in 246.818 RTG-preiskav). Leta 2014 smo opravili tudi 49.730 dializ.Na dan 31. decembra 2015 je UKC Ljublja- na zaposloval 7.884 ljudi, od tega 1.212 (15 odstotkov) zdravnikov in zobozdravnikov, 3.857 (49 odstotkov) medicinskih sester. Konec leta 2015 je bilo v UKC Ljubljana 792 registriranih raziskovalcev, 399 doktorjev znanosti in 267 raziskovalnih tehnikov.

(8)

AKTUALNO

8 Urad za pritožbe in pohvale UKC Ljubljana

Nejc Seitl, mag. prava, Služba za kakovost UKC Ljubljana

REšEVANJE

spOROV v UKCL

Eva Verstovšek in Jelka Mlakar, Služba za kakovost

Delo Urada za pritožbe in pohvale UKC Ljubljana je neposredno povezano s počutjem pacientov in obiskovalcev, saj je sprejemno mesto za vse pohvale, vprašanja, zahteve in pritožbe, ki se nasla- vljajo na UKC Ljubljana.

V okviru Urada poleg oseb, ki opravljajo administrativno-tehnična dela, delujejo tudi Pristojne osebe za obravnavo prvih zahtev v UKC Ljubljana, ki vsebinsko obravnavajo vse pritožbe, ki jih Zakon o pacientovih pravicah (Ur. l. Rs, št. 15/08; v nadaljevanju:

ZPacP) imenuje zahteve za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic. Pristojne osebe in osebe Urada so dosegljive na telefonskih številkah: 01/522 21 82 in 01/522 31 99, oziroma na elektronskem naslovu: pohvale.pritozbe@kclj.si.

V UKC Ljubljana so od 1. 2. 2016 dalje na mesto pristojne osebe imenovane tri osebe, in sicer:

•

Nejc seitl, mag. prava,

•

Eva Verstovšek, viš. med. ses., univ. dipl. org.,

•

Zdenka Mrak, prof. zdr. vzg.

UKC Ljubljana je do leta 2015 nezadovoljstva pacientov obravnaval skladno s Pravilnikom o postopku za reševanje pritožb in zahtev za prvo obravnavo kršitev pacientovih pravic v UKC Lju- bljana, z dne 11. 11. 2008. slednji je bil s skle- pom v. d. generalnega direktorja 19. 11. 2015 razveljavljen. Pravilnik je opredeljeval dve vrsti

postopka: pritožbo in prvo zahtevo. Bistveni očitek Poročila o opravljenem izrednem upravnem nadzoru v UKC Ljubljana, Ko za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrolo- ško terapijo Nevrološke klinike je bil, da ni razloga za paralelni sistem reševanja pritožb in prvih zahtev. Pravilnik je namreč opredeljeval vsebino pritožbe tako, da je zavzemala tudi domnevno kršitev posamezne pacientove pravice, zaradi česar primarno reševanje prek postopka reševanja pritožb ni bilo skladno z Zakonom o pacientovih pravicah (Ur. l.

Rs, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP). od razveljavitve Pravilnika dalje se prve zahteve sprejemajo in obravnavajo s strani pristojnih oseb izključno na podlagi ZPacP.

Ne glede na prej navedeno pa je pomembno, da se zapleti v zvezi z nezadovoljstvom pacientov rešujejo neposredno v odnosu zdravstveni delavec – pacient še tekom tra- janja zdravstvene obravnave. Pacientu se poskuša na njemu razumljiv način dodatno pojasniti način zdravstvene obravnave in z drugimi ukrepi poskusiti pomiriti neza- dovoljnega pacienta. Če pacient navkljub poskusu odprave nezadovoljstva s strani zdravstvenega osebja še vedno ni zadovoljen, ga je treba na njemu razumljiv način seznaniti z možnostjo vložitve prve zahteve. Pri tem je potrebno poudariti, se mora takšna prva zahteva vselej nasloviti na Urad za pritožbe in pohvale.

Kadar pacient ali vlagatelj (druga oseba, ki lahko sproži postopek prve obravnave) izrazi svoje nezadovoljstvo nad zdravstveno obravnavo po tem, ko je bila ta že zaključena, pa je takšen odklon vselej potrebno obravnavati kot prvo zahtevo. Zdravstveni delavci prvih zahtev ne smejo obravnavati, ne glede na to, ali je bila zahteva naslovljena neposredno na njih, oziroma so pri zdravstveni obravnavi pacienta neposredno sodelovali.

Vsako prvo zahtevo (ne glede na to, na koga je naslovljena, in ne glede na to, ali se imenuje pritožba, zahteva, prijava, izjava ipd.) morajo zdravstveni delavci nemudoma po- sredovati Uradu za pritožbe in pohvale oz. pristojnim osebam v nadaljnjo obravnavo.

Zaradi pojava medsebojnih nesoglasij, raznih sporov in nasilja med zaposlenimi in pacienti je bila v UKCL pripravljena osnova za ustrezno reševanje sporov.

Na podlagi 94. člena statuta UKCL so pravna služ- ba in pooblaščenki za varnost pacientov in zaposlenih, pripravili pravilnik: Ukrepi za zaščito zaposlenih pred trpinčenjem, spolnim in drugim nadlegova- njem in diskriminacijo na delovnem mestu v Uni- verzitetnem kliničnem centru Ljubljana. sprejet je bil 7. 12. 2011 z odobritvijo generalnega direktorja UKCL. istočasno so bili imenovani pooblaščenci za nenasilje.

Uveljavljeni so protokoli:

• PT 0433, obravnava nasilja nad zaposlenimi v UKB,

• PT 0296, obravnava žrtve nasilja,

• Protokol – mobing.

Vsi protokoli so bili pripravljeni in se tudi uporabljajo zaradi potreb reševanja nasilja na samem delovnem mestu, kjer ga zdravstveni delavci prepoznajo ob nasilnem obnašanju in dejanjih posameznih pacientov.

Ko se je v UKCL formirala služba Pooblaščenke za varnost pacientov in zaposlenih, smo vsi zaposleni dobili možnost, da se odkloni oz. neželeni dogodki sporočajo v pisni ali elektronski obliki pooblaščen- kama za varnost. Aplikacija je objavljena na intra- netni strani UKCL (sporočilo o odklonu/tveganju).

Pooblaščenki obvestilo o nasilju uvrstita med od- klone v sistem upravljanja z odkloni. Prijavitelju lahko posredujeta informacijo o možnostih urejanja problematike nasilja v naši ustanovi.

V letu 2011 je bila v UKCL ustanovljena skupina, ki je pripravila projekt mediacija v UKCL.

Pri projektu je poleg ZZZ slovenje sodelovala pravna služba UKCL. Projektna skupina je pripravila Pravilnik o delu centra za mediacijo UKCL in o postopku mediacije V UKCL, ki je bil na podlagi 94.

člena statuta UKC Ljubljana leta 2012 potrjen od generalnega direktorja UKCL.

Urad za pritožbe in pohvale se nahaja na Zaloški cesti 2, 1000 Ljubljana (stavba Klinič- nega oddelka za kirur- ške infekcije, pritličje) in deluje v času uradnih ur:

v sredo od 12.00 do 15.00, ostale dneve pa od 9.00 do 12.00.

(9)

AKTUALNO 9

Sistem pridobivanja in

razdeljevanja donatorskih sredstev v UKC Ljubljana

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Lastnih finančnih sredstev za izobra-

ževanje je v UKC Ljubljana vedno premalo. Ob sedanji finančni situaciji postajajo donacije žal eden ključnih virov za strokovno usposabljanje in edina možnost, da lahko našim strokovnjakom omogoči- mo izobraževanje v tujini, s čimer pa omogočimo tudi sprotno spremljanje razvoja stroke v svetu. Našim zaposlenim je na ta način omo- gočena predstavitev lastnih raziskovalnih dosežkov in uve- ljavitev našega znanja v tujini.

Tudi vlaganje v medicinsko opremo in investicijsko vzdrževanje objektov v upravljanju UKC Ljubljana je že v precejšnji meri vezano na sredstva donacij. Zato problema- tiziranje donacij zahteva resen razmislek tako na sistemski kot tudi na ravni posameznega zdravstvenega zavoda.

V UKC Ljubljana smo leta 2009 spremenili pravilnik, ki določa pravila za uporabo donacij za izobraževanje. V pravilniku je obveljala zahteva, da pogodbe, sklenjene med farmacevtskimi podjetji in UKC Ljubljana, ne smejo biti pisane na kožo točno določenemu zdravniku, temveč mora biti donacija vedno namenjena kliničnemu oddelku/enoti oziroma kliniki, vodstvo posamezne enote/klinike pa potem določi,

kdo od zaposlenih se lahko v okviru razpoložljivih sredstev izobraževanja udeleži.

20-odstotni delež od vsake donacije gre v skupni fond, s katerim za potrebe izobraževanja raz- polaga strokovni direktor UKC Ljubljana. Tako je zato, ker se v UKC Ljubljana zavedamo, da vse stroke niso dovolj privlačne za donatorje.

donatorske pogodbe so sklenjene med pravnima osebama – UKC Ljubljana in donatorjem. Pod- pisnika pogodbe sta zakonita zastopnika obeh pravnih oseb – v primeru UKC Ljubljana je to generalni direktor UKC Ljubljana. V vsaki donatorski pogodbi je v enem izmed členov pogodbe zapisano tudi naslednje: »Pogodbeni stranki izjavljata, da v zvezi s sklenitvijo te pogodbe ni in ne bo prišlo do storitve ali opustitve, ki predstavlja korupcijo in katere namen bi bil zagotovitev ravnanja v nasprotju s poslovnimi interesi obeh pogodbenih strank in/ali veljavnimi predpisi.«

Naši predstojniki si prizadevajo za pridobitev donacij. Prepričani smo, da med pomembne dolžno- sti predstojnikov sodijo:

•

skrb za čim boljše strokovno delo (klinika in izobraževanje),

•

pridobitev čim več raziskovalnih projektov (predvsem ARRs in evropskih) in

•

pridobitev za svojo ustanovo čim več donacij iz drugih virov.

skrbelo bi nas, če se klinični oddelki ne bi prijavljali na mednarodne projekte, če se ne bi trudili za donacije ali pa če donacij ne bi bilo. Res pa je, da nekatere stroke lažje pridejo do teh donacij kot druge, zato pa imamo v UKC Ljubljana s pravilnikom, ki zagotavlja skupni fond, vzpostavljen korektivni mehanizem.

Farmacevtska industrija ter zdravstveni delavci in zdravstvene organizacije nenehno sodelujejo, saj to prinaša številne prednosti za bolnike. Omogoča

razvoj inovativnih zdravil in novih metod zdravljenja, ki

izboljšujejo kakovost življenja bolnikov.

V letu 2015 je bil imenovan koordinator za mediacijo. od takrat ima koordinator za mediacijo uradne ure: vsako sredo od 13.00 do 15.00 na telefonski številki 01 522 13 36 ali ustno na lo- kaciji Vrazov trg 1, Mediacijski center.

Kandidati lahko vzpostavijo komunikacijo tudi po elektronski pošti: eva.

verstovsek@kclj.si.

Naloga koordinatorja je, da opravi prvi razgovor, svetuje in usmeri prizadeto stranko na ustrezno pooblaščeno ose- bo, ki sodeluje v postopku reševanja spora. Če koordinator ugotovi, da je potrebna mediacija (mirno reševanje spora), organizira in pripravi ustrezne postopke za izvedbo mediacije. izdela- na je lista mediatorjev.

V UKCL je že nekaj izšolanih mediatorjev, ki so že opravili nekaj mediacijskih postopkov in tudi uspešno rešili nekaj sporov.

Listo mediatorjev želimo razširiti z zunanjimi neodvisnimi mediatorji, saj so spori pogosto tako obremenjujoči, da jih interni mediatorji ne zmorejo oz. ne želijo opravljati zaradi povezanosti in delovanja v UKCL ali pa zaposleni ne želijo sodelovati v postopku z notranji- mi mediatorji.

spori, ki se rešujejo po principu mediacije, so evidentirani. Evidenca mediacij se vodi v mapi Mediacija. dokumenta- cijo hrani in vodi koordinator.

o mediaciji, kot načinu reševanja sporov, seznanjamo zaposlene z internimi izobraževanji o mediaciji, ki jih organizira in vodi služba za kakovost UKCL.

(10)

AKTUALNO

10 Minilo je 20 let od prve vstavitve POLžEVEGA VSADKA

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Letos je minilo 20 let od prve vsta-

vitve polževega vsadka na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in v Sloveniji nasploh. Prva dva pose- ga so opravili leta 1996 pri odrasli osebi in pri otroku. Od marca 1996 do marca 2016 je bilo implantiranih 290 bolnikov, od teh 12 obojestran- sko, dve tretjini predstavljajo vstavitve pri otrocih. V lanskem letu so opravili 26 vstavitev, na kliniki pa načrtujejo, da bodo v prihodnje lahko opravili več kot 26 vstavitev pol- ževega vsadka letno.

Kohlearni vsadek (ali polžev vsadek ali kohlearni implant) je naprava, ki posnema delovanje notranjega ušesa in prenaša zvočno informacijo s pomočjo električnega toka neposredno v slušni živec. Razvoj take naprave, kohlearnega vsadka (polževega vsadka), sega v 60. leta, ko so v Franciji v uho vsta-

vili bakreno žico in z električnim tokom dražili končiče slušnega živca.

Rezultati so spodbudili raziskovalne skupine, v katerih so bili elektroinže- nirji, fiziki, zdravniki, fonetiki, jeziko- slovci, psihologi in surdopedagogi.

V naslednjih desetletjih so napravo izpopolnili.

Rehabilitacijski postopek po vsaditvi pripomore k prepoznavanju in razumevanju zvokov iz okolja in tudi govora. s tem pripomočkom ne moremo pomagati vsem gluhim, predpogoj je ohranjeno delovanje slušnega živca in osrednjih slušnih poti. Poleg tega je pomembna tudi motiviranost posameznika in pod- pora družine. Zato so pred operacijo potrebne številne preiskave in sodelovanje različnih strokovnjakov.

izbira primerne osebe za vstavitev polževega vsadka ni lahka in zahteva številne preiskave in testiranja posameznika.

Na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana so leta 1992 osnovali delovno skupino, v kateri so bili strokovnjaki iz področij avdiologije, nevrofiziologije, elektrotehnike, ušesne kirurgije, rentgenologi- je, logopedije, surdopedagogike, foniatrije, psi- hologije. Na osnovi vseh ustreznih preiskav in testiranj pri osmih gluhih osebah (od tega eden otrok), so opravili tonski avdiogram, kalorično testiranje delovanja vestibularnega ustroja, oceno sporazumevanja s pomočjo slušnega aparata, oceno govora, oceno motiviranosti posameznika in svojcev, oceno psihologa in upoštevali zdravstveno stanje posameznika ter izbrali 32 let starega bolnika in 5-letnega dečka ter jima leta 1996 opravili prvo vstavitev polževega vsadka.

Prvotna ekipa, ki je leta 1992 začela z razvojem programa in leta 1996 opra- vila prvo vstavitev polževega vsadka:

• predstojnik prof. dr. Miha Žargi, dr.

med., višji svetnik,

• vodja otorkirurške dejavnosti: prim.

Janez Zupančič, dr. med.,

• otokirurška ekipa: doc. dr. Anton Gros, dr. med., prim. Boštjan Lavrenčak, dr. med., doc. dr. Saba Battelino, dr. med.,

• vodja avdiologije: prim. Smilja Černelč, dr. med.,

• avdiolog: doc. dr. Jagoda Vatovec, dr. med.,

• vodja foniatrije: prof. dr. Zora Radšel, dr. med.,

• foniater: prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med.,

• psiholog: Ciril Novak, univ. dipl. psih.

Ekipa, ki nadaljuje s programom in ga še nadgrajuje in izpopolnjuje:

• predstojnica: prof.dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., svetnica,

• vodja otokirurške in

avdiovestibulološke dejavnosti: doc. dr.

Saba Battelino, dr. med.,

• otokirurška ekipa: doc. dr. Saba Battelino, dr. med., asist. Klemen Jenko, dr. med., Iztok Fošnarič, dr.

med.,

• foniater: prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med.,

• klinični defektolog: asist. Mateja Božič, spec. klin. logoped., Anita Kastelic, spec. klin. logoped.,

• glava inšturmentarka klinike: Ksenija Ceglar, dipl. med. sestra.

prim. dr. Janez Zupančič, dr. med.

Prvi poseg so slovenski kliniki izvedli 6. marca 1996;

odraslega pacienta je takrat operiral zdaj že pokojni prim.

dr. Janez Zupančič, dr. med. druga implantacija je sledila že naslednji dan; dečka je operiral doc. dr. Anton Gros.

(11)

AKTUALNO 11

Prof. dr. Irena Hočevar Boltežar, dr. med., predstojnica Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, je izpostavila poleg vsega ostalega tudi znanstveno- -pedagoški vidik, kajti ekipa, ki je leta 1992 vpeljala ta program

vstavitve polževih vsadkov, je poskrbela za kakovostne naslednike, ki bodo program peljali naprej, ga še nad- grajevali, saj je volja velika. »Ovirajo pa nas finanč- ne možnosti, saj smo pri tem, koliko vsadkov lahko vstavimo, odvisni od plačila ZZZS. Lansko leto smo jih vstavili 26, letos pa se nadejamo kakšne višje številke,« je še dodala.

doc. dr. Saba Battelino, dr. med., vodja oto- kirurške in avdiovestibulološke dejavnosti na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, pa je dejala: »Zahvalju- jem se prvotni ekipi, da so me kot mlado specia- lizantko vključili v ta timski projekt. Z veseljem sem sodelovala takrat in ponosna sem na vse uspehe, na vse paciente, ki smo jim v teh dvajsetih letih pomagali (prb. 290 pacientom), in zavedam se, kako pomembno je, da gradimo zaupanje že pri starših, da spoznajo pomen zgodnjega odkrivanja, diagnosticiranja in vsta- vitve slušnih vsadkov, ker jim s tem omogočimo hitro, kakovostno vključitev v normalno družbo in življenje.

V UKC Ljubljana, na naši kliniki s pomočjo operacije vstavimo slušni vsadek že od 10- do 11-mesečnim otrokom. Zavedati se moramo, kako pomembna je zgodnja rehabilitacija, saj je okno razvoja govora in sluha pri njih največje, potem pa se komunikacijsko okno zapira. Zaupajo nam tudi gluhi, tako da zelo do- bro sodelujemo z Zvezo gluhih in naglušnih, ker se vedno bolj zavedajo, da je gluhim socialna nota ote- žena ali celo onemogočena. Najbolj smo pa veseli, ko vidimo zadovoljne in srečne starše.«

Prof. dr. Miha Žargi, dr. med., ki je zasnoval prvo ekipo in bil dolgoletni predstojnik Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana je povedal, da je ponosen, ker so takrat, daljnega leta 1996 lahko nekoga, ki ni slišal, presadili v svet slišečih. »Projekta smo se lotili z veliko spoštljivostjo, saj ni bilo nikakršnih izkušenj, želeli pa smo, da ga izpeljemo brez napak.«

Pri samem postopku od zgodnje diagno- stike do pooperativne rehabilitacije ne smemo pozabiti tudi na pomembno vlogo timskega dela psihologov, de- fektologov, avdiologov, foniatrov, ki vsakodnevno spremljajo posa- meznike, ki imajo polževe vsadke, da so z njimi v vsakodnevnem stiku in da skrbijo za pravilno spremljanje razvoja otrok in odraslih.

Prioriteta pri programu vstavitve slušnih vsadkov so seveda otroci, takšnih se v sloveniji rodi od 18 do 20, vendar pa vstavljajo vsad-

ke tudi odraslim in starejšim ljudem, ki zaradi različnih vzrokov izgubijo sluh. 

Ekipa, ki nadaljuje s programom in ga še nadgrajuje in izpopolnjuje z delom prvotne ekipe, ki je začela z razvojem programa in leta 1996 opravila prvo vstavitev polževega vsadka. Na fotografiji – spredaj od leve proti desni: Kseni- ja Ceglar, Anita Kastelic, Mateja Božič, Anton Gros, Smilja Černelč, Jagoda Vatovec, Saba Battelino in Iztok Fošnarič; zadaj od leve proti desni: Boštjan La- vrenčak, Irena Hočevar Boltežar, Miha Žargi.

Kohlearni implant Kohlearni implant ali pol- žev vsadek posnema delovanje notranjega ušesa; z električnim tokom prenaša zvočno informacijo neposredno v slušni živec. Razvoj take naprave se je začel v 60. letih prejšnjega stoletja v Franciji – v uho pacienta so vstavili bakreno žico in z

električnim tokom dražili končiče slušnega živca. V polovici primerov so vzroki za izgubo sluha genetski, lahko pa so tudi zdra-

vstveni (obporodna hipoksija, zlatenica, tumor, ateroskleroza, napredovala

sladkorna bolezen, redko tudi jemanje antibiotikov) ali

starostni.

(12)

AKTUALNO

12 Godinov štipendist prof. dr. Jan Jeroen

Vranckx – kirurg, ki je REšEVAL žIVLJENJA žRTEV TERORISTIčNIh NAPADOV

lov, majhnih delcev kovine iz kasetnih bomb.

Otroci so bili prekriti s krvjo, a zaradi šoka niso niti jokali niti kričali,« je povedal. Nato so za- čeli sprejemati tudi odrasle. »Eksplozija je bila tako silovita, da so nastale zelo hude in kom- pleksne poškodbe,« je dejal.

To je bila sicer njegova prva izkušnja z zdra- vljenjem žrtev terorističnih napadov. so bile pa nekatere poškodbe podobne kot denimo pri prometnih nesrečah ali pri požarih.

Zaradi lanskoletnih napadov v Parizu so v bol- nišnici imeli izdelan podroben načrt za ukrepanje v takih primerih. Ker so bili dobro pripravljeni, je tudi organizacija dela po njegovih besedah potekala zelo dobro. Vse sodelavce so takoj poklicali v službo, ne glede na to, ali so bili tisti dan planirani za delo ali ne.

operirali so v 20 operacijskih sobah, delo pa je potekalo multidisciplinarno, kar pomeni, da so hkrati delali tako travmatologi, plastični kirurgi kot drugi specialisti. V vsaki opera-

cijski sobi je bilo od 10 in 15 ljudi.

od več kot 200 ra- njenih v napadih je bilo v bolnišnicah nekaj tednov po napadu še vedno 36 ljudi. okrevanje večine ranjencev pa bo po njegovih besedah dolgotrajno. »Med operacija- mi nismo mogli odstraniti vseh šra- pnelov, ki so se globoko zarili v meso. Če jih bo telo obdalo z ovojnico, ne bodo povzročali težav. Bolj verjetno je, da se bodo ti delci v telesu vneli in zagnojili in jih bomo morali od- stranjevati. In ni težave, če so to le trije delci.

Če gre za 30 ali celo 40 delcev, pa bo odstra- njevanje trajalo tedne ali mesece,« je povedal.

Belgijski kirurg sicer upa, da jim nikoli več ne bo treba uporabiti tega kriznega načrta, če- prav v to nekoliko dvomi.

Prof. dr. Jan Jeroen Vranckx je prišel v Ljubljano kot letošnji Godinov štipendist.

Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Uni- verzitetnega kliničnega centra ima čast, da vsako leto sprejme izbranega Godinovega štipendista, ki ima tudi spominsko predavanje v UKC Ljubljana.

Ameriško združenje za rekonstrukcijsko mi- krokirurgijo namreč vsako leto izbere najbolj perspektivnega plastičnega kirurga na svetu in mu podeli najprestižnejšo nagrado na področju rekonstrukcijske kirurgije, to je Godinova štipendija, poimenovana po slovenskem zdravniku dr. Marku Godini, ki je bil pionir mikrokirurške tehnike, replantacij odrezanih udov in prostega prenosa tkiv za oskrbo najtežjih poškodovancev. Postavil je temelje rekonstrukcijske kirurgije v sloveniji in v svetu. dr. Marko Godina je bil pla- stični kirurg in tudi predstojnik Ko za pla- stično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Kirurške klinike UKC Ljubljana, ki je umrl pred 20 leti v prometni nesreči.

Bil je genialen vizionarski kirurg, katerega operacije so utrle pot in dale polet mikro- kirurgiji po celem svetu. Po njegovi smrti so predvsem ameriški kolegi zbrali denar in ustanovili spominski sklad za dodeljeva- nje štipendij plastičnim kirurgom po celem svetu. Kandidati so že renomirani plastični kirurgi, ki morajo predložiti na sedež sklada v Houstonu obsežno bibliografijo z opera- tivnimi metodami, ki so jih že uvedli. Zani- manje za to štipendijo je izredno – ne zato, ker bi bila tako visoka, ampak zato, ker pomeni imenitno odskočno desko za vsako- letnega nominiranca. Prestižne bolnišnice vsega sveta se trudijo, da bi mu ponudile primerno, izredno plačano, vodilno mesto.

Prof. dr. Jan Jeroen Vranckx, dr.

med., je predstojnik oddelka pla- stične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije v Univerzitetni bolnišnici KU-Leuven. V Ljubljano je prišel kot letošnji Godinov štipendist. Klinični oddelek za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline Univerzitetnega kliničnega centra ima čast, da vsako leto sprejme izbranega Godinovega štipendista, ki ima tudi spominsko predavanje v UKC. Predavanje »Reconstructive plastic surgery: from perforators &

transplantation towards tissue en- gineering« je imel 5. maja.

Prof. dr. Jan Jeroen Vranckx je operiral žrtve terorističnih napadov v Bru- slju. V pogovoru nam je opisal razmere, kako so reševali žrtve nedavnih terorističnih napadov v Bruslju.

Prof. dr. Jan Jeroen Vranckx je na dan bruseljskih napadov, 22.

marca, ravno prišel v služ- bo, ko so dobili obvestilo o terorističnih napadih.

Najprej so v bolnišnico pripeljali poškodova- ne otroke. Tisti dan je operiral vse od pri- hoda v službo do 23.

ure. Zanj je bila to huda izkušnja, vendar se ni smel vdati čustvom.

Čeprav so bili pripravljeni na terorizem in je organizacija reševanja potekala v skladu z načrtom, je opozoril, da na takšen dogodek ne moreš biti nikoli popolnoma pripravljen. Kot nam je povedal, je načrt za ukrepanje ob tero- rističnih napadih takoj stekel, tako da so prekli- cali vse načrtovane operacije za tisti dan. Tiste operacije, ki so že bile v teku, pa so prekinili takoj, ko je bilo mogoče.

Ker je bolnišnica relativno blizu letališča, so že kmalu začeli sprejemati žrtve. Najprej so sprejeli otroke. »Povsod je bila kri od šrapne-

»Povsod je bila kri od šrapnelov, majhnih delcev kovine iz kasetnih bomb. Otroci so bili prekriti s krvjo, a zaradi šoka niso niti jokali

niti kričali,« je povedal medijem.

Nato so začeli sprejemati tudi odrasle. »Eksplozija je bila tako silovita, da so nastale zelo hude

in kompleksne poškodbe,« je dejal prof. dr. Jan Jeroen

Vranckx

(13)

AKTUALNO 13

Ena od pomembnih sprememb, ki jo je prinesel razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij v devetdesetih letih, je tudi ta, da vse več mladih išče pot do kratkotrajnih, največkrat le enkratnih intimnih zvez preko najrazličnejših mobilnih in spletnih aplikacij. Te so enostavno dostopne povsod po svetu, tudi pri nas. A uporabniki tovrstnih aplikacij se ob tem večinoma ne zavedajo najrazličnejših tveganj, ki so jim izpostavljeni, predvsem možnosti spolno prenosljivih okužb ter hudih posledic za zdravje in celo smrti, ki jih te lahko prinesejo.

»MEDICINA VRAčA UDAREC«

Uporaba sodobne tehnologije pri ozaveščanju in

svetovanju. Naredili smo prvo interaktivno aplikacijo v Sloveniji na temo spolno prenosljivih okužb

Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL Spolno prenosljive okužbe (SPO)

predstavljajo pereč in neobvladan javnozdravstveni problem povsod po svetu, še posebej med mladimi.

Vsako leto se v svetu na novo oku- ži vsaj 125 milijonov mladih, števi- lo okuženih pa se iz leta v leto še povečuje. Najuglednejše strokovne inštitucije na čelu s Svetovno zdravstveno organizacij bijejo plat zvo- na, saj so se v novem tisočletju SPO globalno razmahnile v pandemični obliki, ob tem pa so povzročitelji, npr. gonoreje, razvili odpornost skoraj proti vsem uporabljanim antibio- tikom. Kaj se dogaja?

Raziskave kažejo, da je v novem ti- sočletju prišlo do silovitega razma- ha tveganega spolnega vedenja.

Ena od pomembnih sprememb, ki jo je prinesel razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij v devetdesetih letih, je tudi ta, da vse več mladih išče pot do kratkotrajnih, največkrat le enkratnih intimnih zvez preko naj- različnejših mobilnih in spletnih apli- kacij. Le-te so enostavno dostopne povsod po svetu, tudi pri nas. ob tem pa se njihovi uporabniki večinoma ne zavedajo najrazličnej- ših tveganj, ki so jim izpostavljeni, predvsem možnosti spolno prenosljivih okužb in hudih posledic za zdravje in celo smrti, ki jih le-te lahko prinesejo.

Raziskave kažejo, da imajo uporabniki to- vrstnih storitev vsaj dvakrat pogosteje spolno prenosljive okužbe. Veliko spolno prenosljivih okužb lahko poteka brez bolezenskih znakov in se jih okuženi sploh ne zaveda.

Tiste, povzročene z virusi, kot so genitalni herpes, kronični hepatitis B in HiV/aids, so neozdravljive. okužba s klamidijo, gonoreja in sifilis lahko povzročajo dolgotrajne zdravstvene posledice. Neplodnost, spontani splav, rak, prizadetost različnih notranjih organov ter osrednjega živčevja je le nekaj resnih za-

pletov, ki jih lahko povzroči neprepo- znana spolno pre- nosljiva okužba.

Ta lahko prizadene tudi novorojenca oziroma se prenese na spolnega partnerja ali partnerko. Vse našteto kaže na premajhno ozavešče- nost in slabo poznavanje tveganja za sPo ter nezavedanje o možnih hudih zdravstvenih po- sledicah, ki jih prinašajo.

spletna Aplikacija o Spolno Prenosljivih Okuž- bah (AsPo) je prva interaktivna spletna aplikacija v Sloveniji na temo infor- miranja in zgodnjega prepoznava- nja spolno prenosljivih okužb v slovenskem jeziku, namenjena najrazličnejšim uporabnikom. Na- stala je v okviru razpisa Javnega sklada Rs za razvoj kadrov in šti- pendije z naslovom »Po kreativni poti do praktičnega znanja«, ki sta ga delno financirala tudi Evropska unija in Ministrstvo za izobraževa- nje, znanost in šport Rs. Projekt je bil zasnovan na Kliniki za infekcijske bolezni

nadaljevanje na naslednji strani

Spletna Aplikacija o Spolno Prenosljivih Okužbah (ASPO) je prva interaktivna spletna aplikacija v Sloveniji

na temo informiranja in zgodnjega prepoznava-

nja spolno prenosljivih okužb

Ciljna populacija so predvsem mladi, saj so jim spletne vsebine blizu, hkrati pa predstavljajo najbolj ranljivo demografsko skupino glede SPO. Z aplikacijo želimo

širši javnosti omogočiti strokoven, z modernimi tehnologijami podprt vir informacij in možnost, da natanč-

neje opredelijo svoje zdravstvene težave in pravočasno

obiščejo zdravnika.

(14)

AKTUALNO

14 Na KO za revmatologijo

Interne klinike UKCL dobili PRETOčNI CITOMETER

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana Pretočni citometer je pomembna pridobitev pri razvoju novih metod v diagnostiki in spremljanju napredovanja sis- temskih avtoimunskih bolezni.

Ko za revmatologijo interne klinike UKC Lju- bljana je maja prejel pretočni citometer. Na- prava je neprecenljiva v prvi fazi predvsem za raziskave in razvoj v diagnostiki in spremljanju napredovanja avtoimunskih bolezni, kot so gigan- tocelični arteritis, igA vaskulitis, revmatična polimialgija, sjogrenov sindrom, revma- toidni artritis in druge. V drugi fazi na Ko za revmatologijo načrtujejo, da bodo revmatične bolezni s po- močjo pretočnega citometra diagnosticirali že v zgodnji fazi razvoja bolezni. Lažje bodo opredelili in spremljali potek bolezni, kar za bolnike pomeni tudi bolj usmerjeno in uspešno zdravljenje.

Nakup naprave v vrednosti nad 100.000 evrov so omogočili ARRs, UKC Ljubljana in Rotary klub Zgornji Brnik v sodelovanju z Rotary international, Rotary distriktom 5000, Rotary klubom Honolulu sunset s Havajev, slo-

venskim Rotary distriktom 1912, Rotary klubom Ljubljana Nike in Rotary klubom Logatec in privatnimi sponzorji.

Prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Ko za revmatologijo interne klinike UKC Ljubljana je poudaril: »Nakup pretočnega cito- metra predstavlja pomembno pridobitev za KO za revmatologijo in za naše bolnike. Je ključ do razvoja novih pristopov v diagnostiki in oceni uspešnosti zdravljenja.« 

»Pretočni cito- meter bomo uporabili pri mnogih projektih nacionalnega raziskovalnega programa »Sistemske avtoimunske bolezni« (financiranega od ARRS). Predvidene so tudi postopne zaposlitve dodatnih mladih raziskovalcev.

Verjamemo, da bomo s pretočnim citometrom prispevali k pomembnim odkritjem in dopri- nosu znanja na področju revmatologije, kjer

je prav na celičnem nivoju znanje izrazito pomanjkljivo,« je izpostavila vodja raz-

iskovalnega programa na KO za revmatologijo, doc. dr. Snežna

Sodin šemrl.

in vročinska stanja UKCL in je bil zastavljen interdisciplinarno, pod budnim mentorstvom ustreznih strokovnjakov pa ga je izvedlo 10 študentk in študentov treh različnih fakultet. Povezal je znanja z Medicinske fakultete UL in Fakultete za računalništvo in informatiko UL s praktičnim načinom dela na inštitutu Jožef stefan ter z računalniškim pod- jetjem in se promocijsko obarval na Ekonom- ski fakulteti UL.

Končni rezultat projekta predstavlja spletna aplikacija, ki vsebuje opise bolezenskih znakov, značilnosti posameznih sPo, opise nami- šljenih primerov bolnikov s sPo, opis zaščite pred sPo z uporabo kondomov in opis poteka obravnave v ambulanti za spolno prenosljive okužbe. V aplikacijo je vključen tudi vprašalnik, ki zajema vprašanja o konkretnem tveganem spolnem vedenju uporabnika in mu glede na njegove odgovore poda informativno oceno tveganja za sPo in napotek za morebitno na- daljnje ukrepanje. Torej aplikacija ne nudi le informacij, temveč tudi ozaveščanje o varni spolnosti in svetovanje ter kon- kretne napotke v primeru resničnega tveganja.

Ciljna populacija so predvsem mladi, saj so jim spletne vsebine blizu, hkrati pa predstavljajo najbolj ranljivo demografsko skupino glede sPo. Z aplikacijo želimo širši javnosti omo- gočiti strokoven, z modernimi tehnologijami podprt vir informacij in možnost, da natanč- neje opredelijo svoje zdravstvene težave in pravočasno obiščejo zdravnika.

V svetovnem merilu AsPo sodi v peščico aplikacij z najkompleksnejšo vsebino o spolno prenosljivih okužbah.

Pri izdelavi ASPO so sodelovali študenti:

Karolina Počivavšek, Ana Peterlin, Ana Prodan in saša Rink z Medicinske fakultete UL; Alen Ajanović, Pija Balaban, Toni Bregant, Marko Kladnik in Jaka Konda s Fakultete za računal- ništvo in informatiko UL; Urša Jager z Eko- nomske fakultete UL. Njihovi mentorji so bili: prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, dr. Gašper Fele-Žorž s Fakultete za računalništvo in informatiko UL, prof. dr. Ma- tjaž Gams, dr. Anton Gradišek in dr. Mitja Lu- štrek z inštituta Jožef stefan ter Aleša Čurić iz računalniškega podjetja Net servis.

spletna aplikacija je dosegljiva na povezavi:

https://aspo.mf.uni-lj.si .

(15)

AKTUALNO 15

Podeljena CERTIFIKATA

KAKOVOSTI Pediatrični kliniki

Biserka Marolt Meden, poslovna direktorica Pediatrične klinike UKCL

Prof. dr. MATEJ CIMERMAN, dr. med., na čelu

EVROPSKEGA ZDRUžENJA TRAVMATOLOGOV AOTrauma

Služba za odnose z javnostmi UKC Ljubljana S podelitvijo certifikatov ISO

9001:2008 in EN 15224:2012 maja letos se je zaključil pomemben korak Pediatrične klinike UKC Ljubljana na poti zagotavljana varne in kakovostne obravnave bolnikov.

Pediatrična klinika UKC Ljubljana je vodilna strokovna, pedagoška in znanstvena ustanova na področju pediatrije v sloveniji. Najpo- membnejši del poslanstva Pediatrične klinike je zdravljenje otrok, ki zajema diagnostiko, terapijo, zdravstveno nego in vodenje kronično bolnih otrok.

Za hitrejše in učinkovitejše doseganje ter nenehno izboljševanje kakovosti in varnosti in za k pacientu usmerjeno zdravstveno oskrbo se je Pediatrična klinika odločila, da pridobi certifikat iso 9001:2008 in njegovo nadgradnjo EN 15 224. standard EN 15 224 je nadgradnja osnov- nega standarda iso 9001:2008 in je usmerjen v zdravstvo. omenjeni standard spodbuja pro- cesni pristop pri razvijanju, izvajanju in izbolj- ševanju uspešnosti sistema vodenja kakovosti ter v prepoznavi tveganja z namenom, da bi se z izpolnjevanjem zahtev pacientov povečalo njihovo zadovoljstvo in kakovost ter varnost pri zdravstveni obravnavi otrok.

da bo Pediatrična klinika delovala še bolj uspešno, so opredelili številne med seboj povezane aktivnosti, ki omogočajo delovanje kliničnih procesov in njihovo nenehno izbolj- ševanje. Učinkovitost dela merijo s številnimi kliničnimi kazalniki kakovosti, ki jih izboljšujejo z različnimi preventivnimi ukrepi, s katerimi zmanjšujejo tveganja na področju zdravstvene oskrbe otrok in drugih podpornih procesov.

Za pridobitev standarda EN 15 224 se je Pe- diatrična klinika odločila predvsem zato, da je zahteve različnih sistemov vodenja združila na razumljiv in enostaven način ter vse skupaj povezala v enovit sistem, ki ji bo zagotavljal kakovostno in varno zdravstveno obravnavo otrok. Le učinkovit sistem vodenja kakovosti na Pediatrični kliniki bo dal pričakovane učin- ke, saj je tudi zaposlenim v pomoč.

Vodstvo Pediatrične klinike se je zahvalilo vsem zaposlenim za izjemni prispevek v po- stopkih za pridobitev certifikatov, še posebej sodelavkama Majdi oštir in Zdenki Kramar, ki sta bolj kot vsi drugi živeli za kakovost v Pedi- atrični kliniki v zadnjih treh letih.

Po podelitvi smo ponovno opozorili, zakaj ima Pediatrična klinika UKCL tako veliko izgubo znotraj UKCL, kljub izvajanju sanacijskih ukrepov.

Vzroka za izgubo, ki je lani znašala nekaj manj kot 6 milijonov (vsi prihodki skupaj več kot 30 milijonov in vsi odhodki skupaj nekaj več kot 36 milijonov), sta dva: preseganje delovnega programa in podcenjenost financiranja pedi- atrične dejavnosti, ki jo izvajajo v Pediatrični kliniki, ki je edini terciarni center za številne redke bolezni. Brez podpore vodstva UKCL in vseh odločevalcev v zdravstvu, ki naj bi čim prej temeljito prenovili sistem financiranja pe- diatrične dejavnosti, Pediatrična klinika kljub vsem vsakodnevnim naporom zaposlenih ne more poslovati pozitivno.

Pacienti – otroci – so deležni vse sodobne medicine in zdravstvene nege in vseh moder- nih inovativnih zdravil, ki pomagajo reševati življenja in jih otroci po zahtevni diagnostiki, ki jo opravljajo samo v Pediatrični kliniki, tudi s pomočjo posebej specializiranih laboratorijev v tujini, prejemajo samo v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Prof. dr. Matej Cimerman, dr. med., predstojnik Ko za travmatologijo Kirurške klinike UKC Ljubljana, je bil izvoljen za predsednika evropskega združenja travmatologov AoTrauma, kar je veliko priznanje za strokovno delo prof. dr. Mateja Cimermana in UKC Ljubljana. izvolitev prof.

dr. Mateja Cimermana, dr. med., je hkrati priznanje stroki UKC Ljubljana in delu, ki ga vrsto let Klinični oddelek za travmatologijo vlaga v razvoj in mednarodno sodelovanje, kar ga uvršča med vodilne travmatološke oddelke v Evropi. https://aotrauma.aofoundation.org.