• Rezultati Niso Bili Najdeni

ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN NEVARNOSTI (SWOT)

In document 2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL (Strani 149-156)

11. ANALIZA PREDNOSTI, SLABOSTI TER PRILOŽNOSTI IN

GINEKOLOŠKA KLINIKA

PREDNOSTI

- Visoko usposobljen kader za izvajanje zdravstvenih storitev

- Mednarodna prepoznavnost in ugled doma in v tujini : tuji učenci, tuji pacienti

- Uporaba najnovejših pristopov v diagnostiki in zdravljenju

- Dobra pedagoška usposobljenost - Uporabnikom prijazno

- Kratka čakalna doba - Timsko delo

- Hitro uvajanje novih metod

- ISO standard za področje uroginekologije - Verificirani laboratoriji

SLABOSTI

- Lokacijska razdrobljenost - »države v državi« - vrtičkarstvo - Ni kliničnih poti

- Ni standardov uporabe materialov, preiskav, postopkov v najpogostejših intervencijah - Slabo vodenje nekaterih enot – nemanagareski

pristopi

- Pomanjkanje ansteziologov

- Nizka pripadnost dela zaposlenih Ginekološki kliniki in UKC L

- Nezmožnost nudenja epiduralne analgezije - Slab pretok informacij nižjih nivojev na višje

PRILOŽNOSTI

- Odprta učna baza , EBCO center za tuje specializante

- Obveščanje strokovne in laične javnosti o napredku

- Oblikovanje doktrinarnih stališč

- Trženje storitev (izobraževanj, usposabljanj, zdravstvenih storitev) na tujih in domačih trgih - Usposobljenost babic za vodenje zdravih

nosečnic in babiški porod

NEVARNOSTI

- Finančne omejitve - Medijski pritiski - Obstoj konkurence

- Pritiski pacientk za obravnavo

- Organizacija ginekološko porodniške službe na nacionalnem nivoju

- Porast starejših prvesnic -> naraščanje števila patoloških stanj v zgodnji nosečnosti

- Pomanjkanje anesteziologov na trgu - Porast carskih rezov

NEVROLOŠKA KLINIKA

PREDNOSTI:

- Za Nevrološko kliniko je značilna nova, moderna bolnišnica z novo opremo.

- Kadri so na vseh področjih visoko usposobljeni.

- Obstajajo multidisciplinarni timi za obravnavo nevroloških bolnikov.

SLABOSTI:

- Nova bolnišnica je ostala brez ustrezno odmerjenih sredstev za obratovanje.

- Nova bolnišnica ni dobila povečanja kadrov za nove zahteve delovanja v novi stavbi.

- Velik pritisk nevroloških bolnikov zaradi epidemiološke situacije, staranja prebivalstva in slabše razvitosti nevrološke službe drugod po mestu in državi.

PRILOŽNOSTI:

- • Razvoj nevrologije ponuja izboljšanje diagnostike in možnosti zdravljenja.

- • Dobre prometne povezave doma in s tujino omogočajo dober dostop za bolnike, ki si izberejo našo ustanovo.

- • Kader tekoče govori angleško in bi lahko v večji meri obravnaval tuje bolnike.

NEVARNOSTI:

- »Zamrznjeni« programi dela ob pritisku urgentnih bolnikov vodijo v prekoračevanje plana.

- Antagonizmi med posameznimi vodilnimi motijo komunikacijo, atmosfero za ustvarjanje in organizacijo dela.

KIRURŠKA KLINIKA

PREDNOSTI:

- Kirurška klinika v UKC Ljubljana je vrhunska, strokovna, učna, pedagoška in raziskovalna zdravstvena ustanova. Zastopane so vse kirurške stroke; specializirana je za diagnostiko in zdravljenje vseh kirurških bolezni.

- Na Kirurški kliniki se zdravijo pacienti v vseh življenjskih obdobjih. Ima bogato tradicijo, ki je skozi razvoj postala pojem za visoko strokovnost. Uživa visok ugled v strokovni in laični javnosti; bolniki nam zaupajo.

- Nekateri klinični oddelki imajo tudi akreditacijo (npr.

K.O. za abdominalno kirurgijo). Kirurgi so mednarodno priznani strokovnjaki, so člani, pa tudi predsedujoči, različnih mednarodnih strokovnih združenj, strokovnih sekcij, vabljeni predavatelji…

- Ker je ena izmed pomembnih vrednot na Kirurški kliniki znanje, krepimo strokovno okolje kjer so možnosti za nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, možnosti za strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti. Omogočamo in spodbujamo permamentno izobraževanje zaposlenih, prav tako tudi dodiplomsko in podiplomsko izobraževanje.

SLABOSTI:

- Pomanjkljiva kadrovska zasedba, zmanjševanje števila zaposlenih, pomanjkanje zdravnikov specialistov (npr. anesteziologov), medicinskih sester, problem upokojitev – generacijska vrzel;

- visok odstotek ženske populacije (odsotnost zaradi porodnih dopustov, dolgotrajnih bolniških odsotnosti, varstva otrok,…);

- pomanjkanje finančnih sredstev za izvajanje programa in nakup ustrezne opreme;

- neustrezni prostorski pogoji, prostorska stiska predvsem v enotah intenzivne terapije (CIT), pomanjkanje enot intenzivnih neg;

- razkorak med potrebami in možnostmi

zadovoljevanja potreb bolnikov, zaposlenih;

- slaba informacijska podpora (strojna in programska oprema);

- gravitiranje kirurških bolnikov iz drugih slovenskih bolnišnic (to so praviloma najzahtevnejši in najdražji bolniki – velika poraba sredstev, »denar pa ne sledi bolniku«).

NEVARNOSTI:

- Ne nadomeščanje odhodov zaposlenih (npr.:

upokojitve);

- ne nadomeščanje dolgotrajnih odsotnosti;

- kadrovska nepokritost posameznih področij;

- naraščajoči obseg strokovnega dela, povečana diagnostično-terapevtska dejavnost in v zvezi s tem večje število postopkov in posegov;

- povečana je intenziteta dela;

- povečan priliv bolnikov, poškodovancev in najtežjih bolnikov iz cele Slovenije v CIT;

- povečano število urgentnih bolnikov;

- delovne obremenitve izvajalcev zdravstvene nege so prevelike; izgorevanje!!;

- pomanjkanje motivacije za delo;

- pripadnost ustanovi se zmanjšuje;

- ogroženost bolnikov se povečuje;

- politične odločitve na ravni države imajo prednost pred strokovnimi;

- nezmožnost zagotavljanja vseh pravic bolnikov in zaposlenih;

- nezmožnost nudenje paliativne oskrbe bolnikov (državljanska pravica – EU direktiva);

- povečana potreba po zdravstveni obravnavi, zdravstveni negi bolnikov in poškodovancev starejših od 70 let, ki imajo tudi več kroničnih bolezni (polimorbidnost, življenjska doba v Sloveniji se daljša, regresivni tip biološke strukture prebivalstva);

- nezmožnost zagotavljanja ustreznega delovnega okolja zaposlenim glede na Zakon, Kolektivne pogodbe in pogodbe v zaposlitvi UKC Lj.

PRILOŽNOSTI:

- Postati referenčna kirurška klinika v evropskem prostoru;

- učinkovita izraba razvojnih potencialov;

- izkoriščanje vseh razpoložljivih finančnih virov in financiranja razvojnih projektov;

- krepitev sodelovanja med bolnišnicami v Sloveniji;

- povezovanje in sodelovanje z drugimi evropskimi in svetovnimi kirurškimi klinikami;

- krepitev strokovnega okolja, kjer so možnosti in priložnosti za nadaljnje pridobivanje znanja in spretnosti, strokovni razvoj in izgradnjo osebne in profesionalne rasti;

- organizacija in izvedba različnih strokovnih srečanj, strokovnih izpopolnjevanj, učnih delavnic, teoretičnih in praktičnih usposabljanj za zaposlene v našem zavodu;

- prenos znanja na primarni in sekundarni nivo;

- aktivno izvajanje usposabljanj za pridobitev specialnih in funkcionalnih znanj (nacionalna poklicna kvalifikacija);

- izvajanje izobraževanj aktualnih glede na novo zakonodajo in človekove pravice;

- delovanje supervizijskih skupin za zaposlene in interventnega svetovanja zaposlenim (psiholog);

- organizacija in izvedba specializacij s področja kirurgije, opravljanje specialističnih izpitov;

- izboljšave iz vidika kakovosti storitev (izdelava kliničnih poti – dvig kakovosti zdravstvene obravnave kirurškega bolnika);

- zmanjšanje tveganj, neželenih dogodkov;

- spodbujanje kulture sprememb glede varnosti;

-

brošur za kirurškega bolnika ob odpustu;

- širitev storitev znotraj subspecialnosti;

- posodobitev sistemov (zmanjšanje porabe, boljši rezultati v finančnem in strokovnem smislu

ORTOPEDSKA KLINIKA

PREDNOSTI

Na Ortopedski kliniki opravimo okrog 40 % posegov iz drugih regij Slovenije, predvsem na račun hrbtenične kirurgije, tumorske, otroške in tudi endoprotetike ter ostalih redkejših bolezni. Potrebno je opozoriti, da smo istočasno mestna bolnišnica in še terciarna ustanova.

Vljudno prosim za razumevanje, da je na našo kliniko vedno večji pritisk iz drugih regij, kajti, postali smo referenčni center za zgoraj opisane operacije. To potegne za sabo dejstvo, da je plan Ortopedske klinike praviloma podhranjen, zato predlagamo realizacijo 3850 bolnikov na leto, tako bi pokrili potrebe za mestno bolnišnico in tudi za terciarne storitve.

SLABOSTI

Glavni problem je neustrezna opremljenost obstoječih operativnih dvoran. Trenutno imamo štiri operativne dvorane, vendar sta samo dve usposobljeni za

endoprotetiko. Že tri leta in več prosim, da bi eno od teh operacijskih predelali v operacijsko za endoprotetiko.

Tako bi lahko v delovnem času naredili več programa iz knjige čakajočih.

PRILOŽNOSTI

V primeru adaptacije ene od štirih operacijskih v operacijsko za endoprotetiko bi lahko še dodatno skrajšali čakalne dobe. Velika priložnost je tudi v tem, da klinika postaja močna terciarna ustanova, saj to jasno kažejo podatki o številu operiranih iz drugih regij. Kar 40 % je namreč operacij iz drugih regij, v spodnji tabeli je struktura teh operacij, vendar pa je potrebno tukaj tudi ugotoviti, da bi moralo financiranje spremljati to spremenjeno strukturiranost bolnikov, kajti res je potrebno upoštevati kar 40 % bolnikov iz drugih regij. Ne moremo krčiti programa v recesiji na račun terciarnih bolnikov, niti ne na račun bolnikov, ki hodijo na Ortopedsko kliniko kot v mestno bolnico.

NEVARNOSTI

Nevarno s finančnega stališča torej obstaja nevarnost, da bomo mi delali po strokovnih kriterijih, pri tem

upoštevajoč velik pritisk s periferije (40 % operacij iz drugih regij) UKC pa bo seveda bil prisilen prikazati izgubo. Vljudno prosim za razumevanje, Ortopedska klinika ne more odklanjati terciarnih bolnikov, ne moremo jih dati v čakalno knjigo. Smo pa praktično povsem onemogočili nepotrebne sprejeme, za nas je minimum hospitalizacije okrog 3850 bolnikov na leto. Manjši plan ne bo mogoče realizirati, ker ne bomo mogli odkloniti bolnikov, tudi ne vemo, katere naj bi odklonili.

OČESNA KLINIKA

PREDNOSTI:

Imamo široko oftalmološko znanje – pokrivamo vse dejavnosti (subspecialnosti) oftalmologije tako na področju diagnostike, operative, zdravljenja, rehabilitacije;

obravnavamo najtežje oftalmološke bolezni v državi, ki jih tudi večinoma zdravimo edini v državi, le nekatere še delno obravnava očesni oddelek UKC Maribor (tabela 1).

Smo akreditirana evropska klinika (od okt. 2005) Obravnavamo vsa starostna obdobja bolnikov - od rojstva do pozne starosti;

Sodelujemo s klinikami in organizacijskimi enotami UKC Ljubljana, inštituti Medicinske fakultete Ljubljana, Onkološki inštitut, Zavod za transfuzijsko medicino idr. in pri delu uporabljamo njihovo bazično pridobljeno znanje in njihovo dejavnost za naše bolnike (npr. radiologija, laboratorijske storitve, konzultacije).

Naši specialisti in učitelji oftalmologije so doma in mednarodno priznani strokovnjaki (člani uglednih oftalmoloških združenj, z zadolžitvami in predsedovanji njihovim upravnim odborom, člani uredniških odborov oftalmoloških revij, vabljeni predavatelji idr.), kar sigurno ustvarja boljše zaupanje naših bolnikov, pa tudi tujih, ki prihajajo k nam po drugo mnenje, ali na operacijo.

Smo dodiplomska in podiplomska učna baza, z 18 glavnimi in neposrednimi mentorji, 7 habilitiranimi fakultetnimi učitelji in 10 asistenti za oftalmologijo.

Smo ambiciozni pri uveljavljanju, prenosu novih metod (vsakoletne vpeljane novosti na različnih področjih oftalmologije).

Smo raziskovalno usmerjeni (s programom klinike v petih podsklopih – Očesne bolezni otrok in odraslih, bazično raziskovalni projekt podoktorskega študija, trije terciarni projekti UKC Ljubljana).

Stimulirano je stalno izobraževanje (na kliničnih seminarjih, z aktivno udeležbo na domačih in tujih kongresih, simpozijih, podiplomsko izobraževanje – magistrsko, doktorsko, na področju zdravstvene nege idr.).

Timsko delo nam je domače, saj je poleg ustrezne obravnave bolnikov na bolniških oddelkih za vsako našo dejavnost potrebno tesno in dobro sodelovanje večih kadrovskih profilov za obvladanje in uspešno izvajanje visoko tehnološko diagnostičnih in operativnih postopkov.

SLABOSTI:

Visok odstotek delno zaposlenih specialistov (trenutno le 13 polno zaposlenih, 7 delno zaposlenih na MF Ljubljana, 5 pa delno zaposlenih zaradi delnih zaposlitev drugje);

Staranje specialistov (polovica jih je preko 50 let);

Visok odstotek ženske populacije zaposlenih (veliko odsotnosti zaradi materinstva);

Nadomeščanja sodelavcev, podaljševanje dela (iz zgornjih razlogov), lahko hitro ustvarja nezadovoljstvo;

Dolgotrajno usposabljanje (oftalmologija je zlasti na kliniki zelo usmerjena, visoko tehnološko podprta stroka, tako je tudi po opravljeni specializaciji ali diplomi iz zdravstvene nege potreben dodaten daljši proces usposabljanja za samostojno delo);

Informacijska podhranjenost (kljub še ne 10 letnici nove klinike je tovrstna dejavnost zastala, izboljšanje pričakujemo po posodobitvi stanja v UKC).

Draga, zelo raznolika diagnostična, kirurška oprema;

Nova, draga zdravila, metode zdravljenja;

PRILOŽNOSTI

Oftalmologija je zelo pestra, hitro razvijajoča se stroka;

Gre za priložnosti na interdisciplinarnem, raziskovalnem področju;

Imamo možnosti na dodelavi kakovosti dela;

Mlade kolegice, kolegi kljub upadu želje za študij medicine, kažejo zanimanje za oftalmologijo (imamo stalne obiske študentov, sekundarijev – kandidatov za specializacijo)

NEVARNOSTI

Slabe ekonomske razmere

Motnje zaposlovanja – (generacijske luknje, manjša možnost izbire dobrega kadra ob določenem času, slaba, napačna usmerjenost v neko subspecialnost)

Nezadovoljstvo, izguba motiviranosti za delo

(prekomerno delo, nadomeščanja, slabo nagrajevanje, višja odsotnost z dela)

Težave pri nabavi opreme, inštrumentov

INŠTITUT ZA MEDICINSKO REHABILITACIJO

PREDNOSTI

- Strokovnost – dobro izobraženi kadri - Pripravljenost po pridobivanju novih znanj - Celovita obravnava bolnika na področju, ki ga IMR

pokriva

- Dobra organizacija dela glede na velike in dolgotrajne odsotnosti zaposlenih

- Sposobnost skupinskega dela (več profilov, ki streme proti istemu cilju – timsko delo) - Zadovoljstvo bolnikov z našimi storitvami

PRILOŽNOSTI

- Uvajanje novih oblik rehabilitacijske obravnave - Adaptacija nekaterih prostor, s čimer bi se

izboljšali delovni pogoji - Trženje rehabilitacijskih storitev

- Vključevanje v raziskave, ki potekajo na KO Kirurške klinike

- Sklepanje večjega števila donacijskih pogodb v zvezi s preizkušanjem tehničnih pripomočkov

POMANJKLJIVOSTI

- Obremenjenost z umetno svetlobo in slabim prezračevanjem v ambulantnem delu IMR - Pomanjkanje terapevtskih prostorov in s tem

zagotavljanje zasebnosti na hospitalu - Prevelika odsotnost z dela (dnevna odsotnost) - Premalo znanstvenoraziskovalnega dela - Ni zaposlenih z akademskimi naslovi - Pomanjkanje računalniške infrastrukture

(nedostopnost do izvidov na elektronskem mediju) - Pomanjkanje in zastarelost invalidskih vozičkov za

učenje transferja

- Stalno zniževanje razpoložljivih finančnih sredstev za opravljanje enake količine dela – prevelika zahteva po racionalizaciji, ki je že sedaj na meji sprejemljivega

- Problem gospodarja – pomen njegovega dela, odgovornosti, težave pri komuniciranju, čakanje na ukrepanje

NEVARNOSTI

- Omejitev dela le na rutino

- Poslabšanje strokovnosti zaradi prevelike obremenjenosti posameznikov

- Poslabšanje strokovnosti in kvalitete dela zaradi pretiranih zahtev po zmanjševanju stroškov - Nezagotavljanje rehabilitacijskih postopkov med

prazniki, v sobotah in nedeljah zaradi zmanjševanja nadurnega dela

- Negativen vpliv delovnega okolja na zdravje zaposlenih

- Uvedba novih metod rehabilitacije v drugih zdravstvenih inštitucijah

DERMATOVENEROLOŠKA KLINIKA

PREDNOSTI :

V Sloveniji je edina organizirana kot klinika, ki na enem mestu združuje subspecilano laboratorijsko diagnostiko (mikologija, parazitoze kože, alergološka testiranja (prick in epikutana), dermatopatohistologija), osnovno in najbolj raznoliko subspecialistično ambulantno dejavnost (flebologija z ambulantami za golenjo razjedo, triažiranjem bolnikov z varicami, diagnostiko v smislu Duplex UZ, klasično sklerozantno in skleroterapijo s peno ter lasersko terapijo, limfologija, spolno-prenosljive okužbe, dermatoonkologija v okviru katere deluje tudi subspecialistična melanomska ambulanta,

dermatokirurgija, subspecialistične otroške dermatološke ambulante, mikološka ambulanta, ambulanta za bolnike na bioloških zdravilih, alergološke ambulante s subspecializiranimi ambulantami za bolnike z atopijskim dermatitisom, kronično urtikarijo, laserska ambulanta), hospital, funkcionalno in fizioterapevsko dejavnost tako za odrasle kot otroke in predstavlja vrh v stroki v državi.

Poleg tega izvaja terciarno dejavnost na področju dermatovenerologije.

SLABOSTI :

Ta vseobsežnost izvajanja storitev na področju dermatovenerologije temelji na posameznikih (eden do dva specialista za posamezna področja), pri čemer se pojavljajo problemi ob njihovi odsotnosti. Občasno se zgodi, da kdo »pregori«. Ker se specialisti »utaplajo« v rutini, raziskovalno delo opravljajo večinoma v svojem prostem času. Poleg pomanjkanja kadra pa je deloma še vedno slabost nekoliko pomanjkljiva oprema.

PRILOŽNOSTI :

Razvoj laserske tehnologije odpira stroki nove, velike možnosti za uvajanje novih pristopov v zdravljenju kožnih bolezni. Prilagoditev laboratorijev novim strokovnim zahtevam odpira možnosti novim strokovnim izzivom na področju patologije kože in prevzem te dejavnosti za potrebe vse Slovenije ter formiranje referenčnega laboratorija za dermatopatohistologijo kože za državo. V okviru klinike deluje edina ambulanta za limfologijo v Sloveniji v kateri bi v okviru terapij, ki jih že izvajamo morali program na že uveljavljene načine celovitega zdravljenja teh bolnikov kot to počnejo v tujini.

V Sloveniji ni centra, ki bi na področju flebologije predstavljal enovito in celotno diagnostiko in zdravljenje.

Največ teh storitev že izvajamo na DK, vendar bi s širitvijo dejavnosti še na operativno kirurgijo varic (kar v tujini izvajajo dermatologi-flebologi) popolnoma zaokrožili našo dejavnost. Na področju alergologije bi s širitvijo diagnostičnih metod (različna standardizirana testiranja) lahko počasi stopili ob bok bolnišnici Golnik. Na področju dermatoonkologije bi po vzoru Dermatoloških klinik v tujini lahko prevzeli večji del zdravljenja bolnikov z malignim melanomom.

NEVARNOSTI :

Trenutno so na področju laserske tehnologije v veliki prednosti izvajalci nezdravstvenih, lepotnih storitev v kozmetični dejavnosti, zato lahko površen pristop k uvajanje laserjev v dermatološko dejavnost povzroči negativen efekt oz. vtis, da stroka posega v lepotno industrijo. Res pa je, da kozmetološko (ne kozmetično) dejavnost v tujini izvajajo dermatologi. Nevarnost lahko deloma predstavlja tudi kader, ki je relativno mlad (od 14 specialistov so le 3 specialisti več kot 12 let, oziroma 6, ki so specialisti manj kot dve leti).

In document 2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL (Strani 149-156)