Interna klinika

Klinični oddelek za kardiologijo

70016 Uporaba aortnih stentov pri zdravljenju bolezni aortne zaklopke; prof.dr. Matjaž Bunc, dr.med.

V okviru terciarnega projekta Perkutane implantacije aortnih zaklopk smo v letu 2009 opravili prve implantacije perkutanih zaklopk. Vstavili smo 5 pet TA in 1 eno TF zaklopko.Vzpostavili smo dober sistem rekrutacije starejših bolnikov s hudo aortno stenozo in njihove obravnave. V povezavi s projektom izvajamo redno balonske dilatacije aortnih zaklopk ter v zadnjem času tudi perkutano obsevanje aortnih zaklopk po balonski dilataciji. V zvezi s perkutanimi TA aplikacijami aortnih zaklopk smo dosegli samostojnost pri izvajanju postopkov, pri izvajanju TF implantacij zaklopk pa smo še vezani na sodelovanje s proktorjem.

70032 Zdravljenje napredovalega srčnega popuščanja s presaditvijo krvotrovnih matičnih celic; prof.dr.

Bojan Vrtovec, dr.med.

V leto 2009 je bilo opravljenih 10 presaditev matičnih celic.

Pri bolnikih smo v 12-mesečnem obdobju opazili pomembno izboljšanje iztisnega deleža levega prekata, telesne zmogljivosti ter zmanjšanje vrednosti NT-por BNP v plazmi.

Rezultati so bili predstavljeni na obeh največjih svetovnih kardioloških kongresih v letu 2009 (AHA in

ACC):

- Bojan Vrtovec, Gregor Poglajen, Dragoslav Domanovic, Matjaz Sever, Luka Lezaic, Peter Cernelc, Guillermo Torre-Amione. Long-Term Effects of Intracoronary CD34+ Stem Cell Transplantation in Patients With Dilated Cardiomyopathy. American College of Cardiology Scientific Sessions, Orlando, April 2009.

- Bojan Vrtovec, Gregor Poglajen, Renata Okrajšek, Miran Šebestjen, Dragoslav Domanovič, Peter ČernelČ, Francois Haddad, Guillermo Torre-Amione. Intracoronarv stem cell transplantation in dilated cardiomyopathy: the results of SC-DCM trial. American Heart Association Scientific Sessions, Orlando, November 2009.

70124 Tromboza koronarnih stentov; prof.dr. Igor Kranjec, dr.med.

V naši raziskavi smo si zadali nalogo ugotoviti kako pogosto pride do epizod ACS po stentiranju koronarnih arterij, kakšne so posledice ATVF, kateri dejavniki vplivajo na razvoj ATVF in s katerimi izboljšavami bi prognozo bolnikov po stentiranju izboljšali.

V troletnem poteku raziskave smo izdelali register, v katerega smo zajeli prospektivno vse bolnike pri katerih je prišlo do ATVF po predhodno uspešnem stentiranju.

V obdobju med 27. julijem 2007 in 20. januarjem 2010 smo tako prospektivno zajeli 192 bolnikov z ACS zaradi ATVF. Pogostnost tega ishemičnega zapleta po koronarnem stentiranju je tako v naši ustanovi 2.9%.

Iz naših podatkov je razvidno, da pride do ACS po implantaciji stentov praviloma najprej zaradi ST, kasneje pa zaradi RST in progresa ateroskleroze. V populaciji bolnikov sta bila najpogostejša ST in RST, progres neobstruktivne ateroskleroze pa je privedel do ACS relativno le v 10%.

70207 Spremljanje odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami; prof.dr. Mirta Koželj, dr.med.

V letu 2009 smo opravili 110 prvih ambulantnih pregledov odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Opravili smo 241 ehokardiografskih preiskav pri bolnikih s prirojenimi srčnimi napakami, od tega 53 transezofagealnih preiskav. Samostojno smo začeli perkutano zapirati odprta ovalna okna in atrijske septum defekte. Opravili smo 31 tovrstnih perkutanih posegov. Hospitalno smo obravnavali 20 bolnikov, opravili smo 30 testov 6-minutne hoje.

Nadaljevali smo z raziskavo European Heart Survey Pregnancy in Cardiac Diseases.

Objave v letu 2009:

- Dolenc J, Zver S, Koželj M, Fink M, Pajič T. Ebsteinova anomalija z redko motnjo strjevanja krvi - Prikaz primera in pregled literature. Zdrav Vestn 2009: 78, 576-580 [COBISS.SI-ID 26288345].

- Zaletel M, Žvan B, Koželj M, Prokšelj K, Podnar T, Berden P, Mishaly D. Migraine with aura induced by artificial microbubbles. Cephalalgia (Oxf. Online), 2009, 29: 480-483 [COBISS.SI-ID 25713369].

70214 Hemodinamski senzorji in biventrikularna elektrostimulacija srca pri bolnikih s srčnim popuščanjem; prof.dr. Igor Zupan, dr.med.

Dejavnosti v zvezi z atrio-biventrikularno stimulacijo srca potekajo po načrtovanem programu tako v klinični kot v raziskovalni smeri. Do sedaj je prejelo atrio-biventrikulrni spodbujevalnik že več kot 100 bolnikov. Bolnike spremljamo s pomočjo klinične preiskave, laboratorijskih parametrov in ehokardiografije prvi, tretji ter šesti mesec po vsaditvi naprave, nato pa vsakih šest mesecev. Glede novejših senzorjev medprekatne dissinhronije smo bili in smo ponovno vključeni v mednarodne raziskave, ki jih nadzira FDA. Svoje izsledke objavljamo na domačih in mednarodnih strokovnih srečanjih. Z večanjem števila bolnikov pridobivamo nove izkušnje in se bližamo zastavljenim ciljem.

70031 Izboljšani načini ablacije atrijske fibrilacije; Prof. dr. Peter Rakovec,dr.med.

Po teoretičnih pripravah v prvi polovici leta in nabavi kriokonzole (aparature za izvajanje posegov) smo junija napravili prvo krioablacijo za klasično indikacijo. Že julija pa sva se doc. dr. Matjaž Šinkovec in prof. dr. Peter Rakovec udeležila učne delavnice na kliniki v Bad Neustadt an der Saale, Nemčija. To je bila učna delavnica za uporabo kriobalonov za zdravljenje atrijske fibrilacije. Obsegala je tako teoretični del kot tudi prisostvovanje dvem tovrstnim posegom. Brez diplome take delavnice tudi ni mogoče pričeti z izvajanjem teh posegov, ker je to predpogoj, da se kateter (»Arctic Front«) sploh dobavi.

Jeseni je prišlo do zamenjave konzole (ki je bila začasno dobavljena) z novo, ki omogoča tudi uporabo balonov. Nato smo izvedli spet krioablacijo pri bolnici s klasično indikacijo, v decembru 2009 pa prvi dve balonski krioablaciji atrijske fibrilacije (ob pomoči zdravnika iz Belgije). Lahko torej zaključimo, da nam je uspelo v letu 2009 začeti z dejavnostjo krioablacij.

Klinični oddelek za hematologijo

70122 Citogenetske preiskave pri plazmocitomu; doc.dr. Helena Podgornik, spec.med.biokem.

V letu 2009 smo opravili analizo novejših kromosomskih preureditev pri 40 bolnikih s plazmocitomom. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo potrdili vse iskane spremembe tudi pri naših bolnikih, obenem pa smo začeli s študijo njihovega sopojavljanja. Smo v končni fazi zbiranja podatkov, ki jih bomo zdaj poskusili ovrednotiti tudi s statistično analizo.Veliko dela smo opravili tudi na kontroli kakovosti. Za vse testirane DNA-sonde smo namreč določali pražnje vrednosti, kar zahteva veliko čas in je tudi finančno zahtevno. Vendar je to predpogoj za kakovostno izvedeno delo. Projekt zaključujemo in načrtujemo le še nekaj sklopov testiranj, nato pa bomo prešli na analizo rezultatov.

70123 Opredelitev kromosomskih sprememb pri akutnih levkemijah; doc.dr. Helena Podgornik, spec.med.biokem.

V letu 2009 smo izvedli testiranja medijev za gojenje celic venske krvi pri bolnikih z akutno levkemijo.

Ugotovili smo, da ni enega samega ustreznega medija, pač pa je glede na veliko heterogenost teh bolezni raznolika tudi uspešnost posameznih tehnik gojenja. Tako smo se odločili, da ohranimo kot prvi medij izbora že predhodno uporabljani medij, medtem ko smo spremenili možnosti drugega izbora.

Bistven rezultat izvedenih poskusov je, da s prilagojenimi metodami dosegamo tudi pri venski krvi boljše rezultate za splošno uspešnost kariotipizacije, kot pa jo zahtevajo mednarodne smernice za naše področje.

V rutinsko uporabo smo za vse podtipe akutnih levkemij uvedli algoritme za molekularno citogenetske preiskave. Določili smo nabore FISH sond, ki jih uporabljamo glede na predhodne ugotovitve citomorfoloških in imunoloških preiskav. Nekatere delamo vzporedno, druge pa zaporedno. Na ta način smo dosegli zelo velik delež bolnikov z ugotovljenim citogenetskim »markerjem«. Obenem smo uvedli preverjanja nekaterih specifičnih preureditev, ki jih pred tem še nismo delal.

Nadaljevali smo z opredeljevanjem zahtevnejših kariotipov pri akutnih levkemijah. Z zahtevnejšimi metodami pa se trudimo, da bi pri vsakem bolniku dosegli čimbolj natančno razdelati preureditve.

Razpolagamo s celovitim naborom DNA-sond za celotno barvanje kromosomov, in sicer tudi v različnih barvah, kar smo financirali s sredstev terciarja. To nam bo omogočalo redno delo tudi vnaprej. Razdelali smo tudi metode FISH na predhodno barvanih preparatih, kjer uspešno delamo tudi več zaporednih FISH postopkov.

Klinični oddelek za intenzivno interno medicino

70058 Uporaba rekombinantnega FVIIa pri hemoragičnih zapletih; Špela Tadel Kocjančič,dr.med.

S pravočasno detektiranimi hemoragičnimi zapleti, ki so bili v 99,0% posledica posegov na femoralnih arterijah v okviru levostranske srčne kateterizacije, smo se uspešno izognili aplikaciji aFVIIa, saj smo uporabili klasične metode kot so manualna kompresija, aplikacija sveže zmrznjene plazme in trombocitov, s čimer lahko bistveno zmanjšamo stroške ter preprečimo prokagulantne stranske učinke aFVII po pravkar opravljenih koronarnih posegih. Pri dveh bolnikih smo aplicirali aFVII (6 ampul aa 1,2mg; 1ampula aa 2,4mg; 10 ampul aa 4,8mg). Pri 3 bolnikih pa je bil potreben interventni radiološki poseg ali kirurška hemostaza.

70064 Spremembe tkivne oksigenacije pri kritično bolnih; doc.dr. Matej Podbregar,dr.med.

V okviru projekta 70064 smo v letu 2009 pridobili v uporabo monitor za merjenje tkivne oksigenacije možgan in perifernih organov INVOS. Za nakup 50 elektrod smo porabili 5.500 EUR. Za oceno jetrne funkcije uporabljamo Limon (Limon, Pulsion, Nemčija), za reagente (indocian green), ki se aplicira v žilo smo porabili 50 ampul po 50mg. Jetrno funkcijo ocenjujemo pri bolnikih z akutno jetrno odpovedjo, ki so kandidati za tx jeter, pri bolnikih po kardiopulmonalni reanimaciji zdravljenih s hipotermijo, kjer višje vrednosti laktata perzistirajo kljub hemodinamski stabilizaciji in pri bolnikih v septičnim šokom z odpovedjo organov. Trenutni vmesni rezultati nakazujejo povezavo med začetno vrednostjo očistka indociangreena (ICG) s prognozo za nevrološko restitucijo po kardiopumonalnem oživljanju. Obstaja pa tudi šibka povezava med serumsko vrednostjo laktata, ki je uporaben pri napovedovanju preživetja oz . napovedi hemodinamske in organske prizadetosti bolnikov.

70055 Razvoj in uporaba umetnega nosu v intenzivni medicini; doc.dr. Matej Podbregar,dr.med.

V okviru projekta 70055 nam je zunanji sodelavec dr.Holobar, Echo doo iz Slovenskih Konjic napravil prototip elektrokemičnega analizatorja plinov, ki detektira koncentracije CO2, CO, NH3, H2S v

70063 Primerjava Levosimendana in Dobutamina pri kritično bolnih z okvaro srčne mišice po srčnem zastoju; prim. mag.Vojka Gorjup,dr.med.

V letu 2009 smo začeli izvajati projekt po dodatni etični presoji republiške etične komisije. Prve naše ugotovitve so naslednje: levosimendan je zelo potentno zdravilo z zelo močnim vazodilatatornim učinkom. Vazodilatatorni učinek je tako močan, da ga v najhujših primerih lahko zavremo le z visokimi odmerki noradrenalina in vazopresina v kontinuirani infuziji. Motnje srčnega ritma, ki so bile poročane v mednarodnih razsikavah, in naj bi bile manj pogoste kot pri dobutaminu, smo opažali le pri dveh bolnikih, pri katerih smo morali zdravljenje z levosimendanom prekiniti. Nejasno ostaja še doziranje in učinki levosimendana pri ledvični insuficienci. Hemodinamsko nestabilne bolnike tako začnemo zdraviti z najnižjimi odmerki.

Klinični oddelek za nefrologijo

70219 Pomen regulatornih proteinov komplementnega sistema in nenormalnosti v številu podocitov v urinu za prognozo glomerulnih bolezni; prof. dr. Radoslav Kveder, dr. med.

v letu 2008 smo nadaljevali z izpopolnjevanjem metode določanja podocitov v seču. V prvem delu leta smo se posvetili: 1. standardizaciji vzorca seča (časovni odvzem – prvi, drugi jutranji vzorec, preverjanje uporabnosti vzorca v odvisnosti od časa od odvzema), 2. dodatnemu preverjanju izbranega protitelesa proti podokaliksinu, kot tudi preverjanju ponovljivosti in meritvene variabilnosti in 3. inovativnemu preizkušanju filtracijske metode v primerjavi s »citospinsko« metodo za pripravo preparatov (metodi so preverjali in izvajali v citološkem laboratoriju Inštituta za patologijo MF v Ljubljani) pred imunocitokemičnim barvanjem ter iskanju najuporabnejšega kvantitativnega merjenja (število celic na ml seča oziroma število celic na mg kreatinina v seču). V marcu 2009 smo končali z zbiranjem podatkov o izločanju podocitov v urinu ledvično zdravih preiskovancev. V raziskavo, ki smo jo prijavili kot Prešernovo nalogo, smo vključili 94 preiskovancev različnih starosti in obeh spolov. Iz končne analize, ki je potekala do junija 2009 smo morali izključiti 19 preiskovancev, ker rezultati opravljenih laboratorijskih preiskav niso zadostovali vključitvenim kriterijem (prisotnost znakov za akutno ali kronično ledvično bolezen, prisotnost sumljivih znakov za bolezen drugega organa, ki bi lahko neposredno vplivala na ledvično delovanje itd.). Analiza bolnikov z različnimi glomerulnimi boleznimi je pokazala, da so le-ti izločali pomembno večje število PDX+ celic kot zdravi preiskovanci. Ta ugotovek dopušča možnost uporabe določanja PDX+ celic v seču v diagnostične namene kot pomoč pri razlikovanju med glomerulnimi in neglomerulnimi obolenji, kar so izpostavili že v nekaterih drugih raziskavah. Ker pa smo ugotovili tudi pomembno prekrivanje med populacijo zdravih preiskovancev in bolnikov, predvsem pri nizkih vrednostih PDX+ celic v seču, smo zaključili, da določanje PDX+ celic samo po sebi ni povsem zanesljiva metoda za ločevanje bolnikov z glomerulnimi boleznimi od zdrave populacije.

Pokazali smo, da so PDX+ celice prisotne v seču pri nekaterih bolnikih s fokalno segmentno glomerulosklerozo, membransko nefropatijo, lupusnim nefritisom, imunsko bornim glomerulonefritisom v sklopu ANC + sistemskega vaskulitisa in pri diabetični nefropatiji, ne pa pri bolnikih z MCD, kar je bilo v skladu z do sedaj objavljenimi podatki v literaturi.

Objave:

- Skoberne A, Konieczny A, Schiffer M. Glomerular epithelial cells in the urine: what has to be done to make them worthwhile? Am J Physiol Renal Physiol 2009; 296: F230-41.

- Raziskava je dobila fakultetno Prešernovo nagrado.

Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije

70199 Pomen gliv za bolezni dihal; doc.dr.Marjeta Terčelj,dr.med.

V letih od 2004 do 2006 smo na našem Kliničnem oddelku za pljučne bolezni in alergijo prvič zdravili bolnike s sarkoidozo pljuč s kombinacijo antimikotikov in kortikosteroidov. Rezultati so pokazali, da smo

dosegli hitrejši in boljši regres sprememb bolezni na pljučih pri 15 od 18 bolnikov s kronično pljučno sarkoidozo in smo te rezultate predstavili na ATS kongresu (American Thoracic Society), na letnem srečanju leta 2006 in 2007 in tudi objavili v literaturi.

V letih 2008 in 2009 smo po istem protokolu zdravili še 50 bolnikov z na novo odkrito pljučno sarkoidozo. Te bolnike smo predstavili leta 2008 in 2009 prav tako na svetovnem kongresu ATS in je sedaj v postopku objava članka v tuji literaturi. Rezultati so bili podobni in se izkazali za boljši izhod zdravljenja.

V marcu 2009 smo organizirali prvi mednarodni simpozij o novostih pri pljučni sarkoidozi in prikazali prve rezultate naše študije, skupaj z Mikrobiološkim inštitutom, z Inštitutom za genetiko v okviru ginekološke klinike in Bio Fact Environmental Health Research Center iz Leruma na Švedskem.

Na tem simpoziju smo prikazali novosti, ki do sedaj še niso bile prikazane niti pri nas, niti v svetu in smo napravili iz teh predavanj zbornik, obenem pa je v postopku objava tudi v našem Zdravniškem vestniku, kjer bomo objavili 6 samostojnih publikacij.

V letih 2008 in 2009 smo na podlagi dosedanjih izkušenj uvedli tudi meritve plesni pri bolnikih doma v domačem okolju, kot možen dejavnik tveganja za nastanek sarkoidoze na pljučih. Te meritve smo izvedli pri 150 bolnikih: pri kontrolni grupi, pri novo nastali sarkoidozi, pri bolnikih s kronično sarkoidozo in pri bolnikih, pri katerih ni več prišlo do recidiva bolezni. Ugotovili smo, da so vrednosti biomase gliv pri tistih bolnikih, ki imajo kronično sarkoidozo ali pri na novo nastali sarkoidozi bistveno višje, kot pri tistih, ki so kontrolna zdrava grupa ali pri tistih, ki so spontano imeli regres bolezni. Tudi ti rezultati so v postopku objave v tuji literaturi.

Pri vseh na novo odkritih sarkoidozah opravljamo tudi in vitro test stimulacije monocitov za izločanje citokinov odgovornih za tvorbo granulomov, v sodelovanju z Mikrobiološkim inštitutom. To je tudi del doktorske disertacije mlade raziskovalke.

Pri teh bolnikih odvzamemo krvne monocite ter jih in vitro stimuliramo z različnimi substancami delov gliv, kot so cymosan, hitin, glukan, NAHA. In vitro testiranja smo opravili že pri 30 bolnikih in smo sedaj v postopku analize rezultatov teh bolnikov. Prve rezultate smo že predstavili na simpoziju o novostih pri sarkoidozi pljuč v marcu 2009.

Sočasno pri teh bolnikih tudi opazujemo genetske predispozicije za nastanek granulomov kot odgovor na antigen gliv.

Sodelujemo tudi s Pediatrično kliniko v Ljubljani zaradi meritev encima hitotrioksidaze kot markerja aktivnosti monocitov v krvi. Pri analizi 200 bolnikov se je izkazalo, da je le-ta marker lahko kot marker dejavnika aktivnosti bolezni celo boljši, kakor doslej znani marker S-ACE. Študija še poteka, ker je potrebno še večje število bolnikov za natančnejšo statistično analizo.

Objave:

- zbornik »Nova spoznanja pri raziskavah sarkoidoze«, 17.3.2009

- Maver A, Medica I, Salobir B, Tercelj M, Peterlin B. Lack of association of immune-response-gene polymorphisms with susceptibility to sarcoidosis in Slovenian patients. Genet Mol Res.

2010 Jan 12;9(1):58-68.

- Maver A, Medica I, Salobir B, Tercelj M, Peterlin B. Genetic variation in osteopontin gene is associated with susceptibility to sarcoidosis in Slovenia. Dis Markers. 2009;27(6):295-302.

- Tercelj M, Salobir B, Simcic S, Wraber B, Zupancic M, Rylander R. Chitotriosidase activity in sarcoidosis and some other pulmonary diseases. Scand J Clin Lab Invest. 2009;69(5):575-8.

Klinični oddelek za revmatologijo

V treh letih smo diagnozo CREST sindroma postavili 42 bolnikom, diagnozo UCTD z elementi SSc pa 17 bolnikom. Difuzna in omejena kožna oblika bolezni sta redkejši. V treh letih smo diagnozo difuzne kožne oblike bolezni postavili 6 bolnikom, diagnozo omejene kožne oblike bolezni pa 5 bolnikom.

Diagnozo preskleroderme smo v treh letih ugotovili pri 11 bolnikih, diagnozo sistemske skleroze brez prizadetosti kože pa pri 12 bolnikih. Tudi letos smo 12 bolnikom postavili diagnozo Raynaudovega sindroma s patološko kapilaroskopijo. V treh letih smo odkrili 31 takih bolnikov, ki jih bomo v prihodnje sistematično spremljali, prav tako kot tudi bolnike s presklerodermo, ki smo jih v treh letih odkrili 11. Iz podatkov pridobljenih v letih 2007, 2008, 2009 smo izračunali incidenco sistemske skleroze v Sloveniji.

V letu 2009 smo še 21 bolnikom pregledanih v ambulanti za sistemsko sklerozo (2008 in 2009) določili citokinski profil (IL-6, IL-12, IL-10, IP-10, MCP-1 in TNF alfa). Skupno je bilo testiranih 95 bolnikov. Delo so opravili na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. V priponki vam prilagam računa, ki sta bila za opravljeno delov izstavljena UKC Ljubljana v letu 2009.

Objave:

- Alenka Šipek Dolničar, Žiga Rotar, Matija Tomšič. Incidence of systemic sclerosis in Slovenia, Abstract (poslan na EULAR Evropski revmatološki kongres).

70154 Razvoj in izboljšava metode za določanje avtoprotiteles proti protrombinu: Polona Žigon, univ.

dipl. mikrobiol.

V preteklem letu smo protitelesa proti protrombinu (aPT) določali v serumu bolnikov in krvodajalcev v dveh izvedbah. Ena izvedba je v literaturi objavljena metoda, kjer določamo protitelesa proti čistemu protrombinu (aPT-A), druga pa je naša modificirana izvedba metode, kjer določamo protitelesa proti protrombinu vezanem na PS (aPS/PT). V literaturi avtorji pripisujejo aPS/PT večjo povezanost s trombozami v primerjavi z aPT-A, hkrati pa je obstoj dveh ločenih populacij protiteles in vivo vprašljiv.

V skupini 221 krvodajalcev smo določili pražne vrednosti obeh metod. Pri vsaki izvedbi ELISA smo uporabili interne standarde, ki smo jim pripisali arbitrarne vrednosti AUG/AUM, tako smo vsakemu testiranemu serumu lahko poleg izmerjene absorbance določili tudi arbitrarne enote. Mejne vrednosti so pri aPS/PT ELISA 5 AUG/AUM in pri aPT-A 30 AUG/AUM.

Testirali smo 95 bolnikov za antifosfolipidnim sindromom (APS), 37 bolnikov z sistemskim lupusom eritematozusom (SLE), 50 bolnikov z RA in 12 bolnikov s Sjogrenovim sindromom (SjS). Med bolniki z APS je 44 bolnikov imelo aPS/PT in 14 aPT-A. Pri bolnikih z SLE jih je 5 imelo aPS/PT in 3 aPT-A. V skupini bonikov z RA je imelo aPS/PT 7 bolnikov, vendar samo izotipa IgM, medtem ko je imelo aPT-A 9 bolnikov (2 izotipa IgG). Noben serum bolnikov s SjS ni imel aPS/PT in eden je imel aPT-A izotipa IgM.

Ugotovili smo, da je diagnostična specifičnost obeh ELISA metod primerljiva (aPS/PT 80% in aPT-A 83%), medtem ko je občutljivost aPS/PT 60% in močno presega občutljivost aPT-A, ki je bila 25%. Tako občutljivost kot specifičnost aPS/PT ELISA sta primerljivi z aCL ELISA (specifičnost 76%, občutljivost 79%) in z anti-β2-GPI ELISA (specifičnost 81%, občutljivost 67%), medtem ko je občutljivost LA komaj 46%, specifičnost pa 85%. Testirali smo tudi avidnost aPT in v ta namen uporabili kaotropno aPS/PT ELISA z naraščajočimi koncentracijami NaCl v vezavnem pufru. Naša hišna aPS/PT metoda omogoča določitev nizko avidnih protiteles, ki so tudi prisotna pri bolnikih z APS. Ugotovili smo, da so v skupini bolnikov z visoko in heterogeno avidnimi protitelesi statistično značilno pogosteje bolniki z APS (40/43 vs. 4/6; p<0.05), hkrati pa nihče od bolnikov z SLE ni imel visoko avidna protitelesa.

70204 Optimizacija izolacije β2-glikoproteina I z nizko tlačnim kromatografskim postopkom: dr. Saša Čučnik, univ.dipl.biol.

Ugotavljanje prisotnosti protiteles proti β2-glikoproteinu I (anti-β2GPI) kot podskupine tako imenovanih anti-fosfolipidnih protiteles, je pomembno v diagnostiki in v raziskovanju patogeneze avtoimunske tromboze. Za določanje protiteles moramo imeti celoten protein, saj niso natančno opredeljeni imunodominantni epitopi na β2GPI. Zato je najprimernejše pridobivanje β2GPI kot antigena, izolacija iz človeške plazme. Ker je izolacija β2GPI večstopenjski in dolgotrajen postopek z majhnim izkoristkom, je

pomembno, da v vseh stopnjah izolacije optimiziramo pogoje z namenom pridobitve čim več proteina. K čim višjim izkoristkom stremimo zaradi težavne dostopnosti izvornega materiala.

Do sedaj smo opredelili pogoje nove aparature BioRad BioLogic LP in prenesli postopek izolacije na nov sistem, ki nam omogoča boljšo avtomatizacijo in posledično večjo ponovitev dela; ugotovili, da so izkoristki izolacije iz zamrznjene plazme tipa A bistveno manjši kot iz zamrznjene plazme tipa AB;

preverili izkoristke izolacije iz sveže plazme tipa AB in ovrednotili smotrnost izolacije iz sveže plazme;

ugotovili, da je bila količina izoliranega proteina pri izolaciji iz sveže plazme tipa AB kar za 230% višja kot pri izolaciji iz zmrznjene plazme tipa A in kar za 120% višja kot pri izolaciji iz zmrznjene plazme tipa AB; z novim sistemom izoliramo nativni protein β2GPI, ki ima ohranjene antigenske lastnostm in je bolj čist v primerjavi s komercialno dostopnim proteinom (Hyphen Bio Med), kar je pomembno za določanje specifičnih protiteles v diagnostiki antifosfolipidnega sindroma.

Pri izolaciji se običajno pojavita dva do trije vrhovi. Ugotavljali bomo proteinsko čistost posameznega vrha in smotrnost združevanja in/ali ne-združevanja posameznih vrhov. Izolirani protein uporabljamo v rutinske in raziskovalne namene. Smo namreč koordinatorji multicentrične študije Avidity of anti-β2-glycoprotein I antibodies in patients with antiphospholipid syndrome.

Klinični oddelek za žilne bolezni

70054 Specialni laboratorij za raziskave aterotromboze; prof.dr.Mojca Stegnar, univ.dipl.biol.

Ateroskleroza in tromboza zajemata bolezenske spremembe v arterijskem in venskem delu obtočil. Pri aterosklerozi je nastanek krvnega strdka, ki pripelje do dokončne zapore prizadetega arterijskega odseka posledica sprememb žilne stene, pri trombozi v venah pa je nastanek krvnega strdka primarni dogodek in je predvsem posledica sprememb v sestavi krvi (koagulabilnosti) ter sprememb v toku krvi.

Cilji projekta so odkrivanje novih celičnih in molekularnih mehanizmov nastanka ateroskleroze in tromboze, odkrivanje in ugotavljanje pomena novih dejavnikov tveganja, preizkušanje novih načinov prepoznavanja, napovedovanje tveganja za ponovitev bolezni, zdravljenje, preprečevanje ter laboratorijski nadzor zdravljenja aterotromboze na podlagi rezultatov specialnih laboratorijih preiskav.

V letu 2009 smo opravili 4538 specialnih preiskav: merjenje adhezijskih molekul (VCAM-1, P-selektin), kazalcev vnetja (C-reaktivni protein, TNF- interlevkin-6), funkcije endotelija (t-PA aktivnost, t-PA antigen, PAI-1 aktivnost, PAI-1 antigen, vWf ag) ter genskih polimorfizmov (CYP2C9*2, CYP2C9*3, VKORC-1 6484 C/T, VKORC-1 9041 G/A, IL-6 -6331 T/C, IL-6 -572 G/C, IL-6 -174 G/C) pri bolnikih z aterosklerotično boleznijo perifernih arterij in pri bolnikih z vensko trombozo. Nabor 13 preiskav za ugotavljanje trombofilije, ki vključuje gensko analizo hemostatskih faktorjev (faktor V Leiden in protrombin G20210A) smo opravili pri 803 bolnikih iz različnih zdravstvenih ustanov iz cele Slovenije. Pri 100 bolnikih z atrijsko fibrilacijo smo proučevali vpliv polimorfizmov v genu za podenoto 1 encimskega kompleksa reduktaze vitamin K-2,3-epoksida (VKORC1) in v genu za citokrom P450 (CYP) 2C9 ter citokrom P450 (CYP) 4F2 na urejenost in zaplete pri uvajanju zdravljenja s kumarini. Pri 12 bolnikih smo v vzorcih krvi, odvzetih med perkutano transluminalno angioplastiko, pred, 20, 40 in 60 minut po dajanju nefrakcioniranega heparina, proučevali ex vivo nevtralizacijo heparina s protamin sulfatom z merjenjem trombinskega in aktiviranega parcialnega tromboplastinskega časa ter z merjenjem zaviralne aktivnosti na faktor Xa.

V letu 2009 smo dosegli zastavljene cilje pri ugotavljanju pomena nekaterih novih dejavnikov tveganja pri aterosklerozi, pri ugotavljanju nagnjenosti k venski trombozi – trombofiliji zaradi sprememb v sestavi krvi (hiperkoagulabilnosti) ter vpliva nekaterih genskih polimorfizmov v uvajalnem obdobju antikoagulacijskega zdravljenja.

Keber. Predvidene spremembe so bile predstavljene na nacionalnih strokovnih srečanjih s področja srčno-žilne medicine, pod okriljem Združenja kardiologov Slovenije.

2. Oblikovanje izhodišč in vsebinske osnove za vzpostavitev dejavnosti celovite preventive in rehabilitacije bolnikov z zapleti aterosklerotične bolezni (4). Izhodišča smo pripravili v okviru ožje akcijske skupine strokovnjakov, ki delamo na Enoti za preventivno kardiologijo na KO za žilne bolezni. V nadaljevanju so bila predstavljena in prediskutirana v okviru Delovne skupine za preventivo in rehabilitacijo bolezni srca in žilja pri Združenju kardiologov Slovenije. Delo je bilo predstavljeno v okviru nacionalnega Foruma za preventivo bolezni srca in žilja, pa tudi na nacionalnem rednem letnem srečanju Združenja kardiologov v Radencih. Organizirana je bila tematska skupina predavanj, kjer so poleg strokovnjakov z UKCL sodelovali tud predstavniki nacionalnega Inštituta za varovanje zdravja in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

3. Priprava dokumenta »Integrirana preventiva bolezni srca in žilja v Sloveniji« (5).Dokument, ki je bil v obliki preglednega članka objavljen v zborniku slovensega Foruma za preventivo bolezni srca in žilja, je nastal na podlagi aktivnosti v okviru zgoraj opisanih točk. Predstavlja osnovo bodoči vzpostavitvi delovanja dejavnosti celostne, integrirane preventive bolezni srca in žilja v Sloveniji, v okviru katere bodo združene / koordinirane tako aktivnosti primarne, kot tudi sekundarne preventive bolezni srca in žilja, ki naj bi jo izvajali na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti – primarni, sekundarni in terciarni.

4. Oblikovanje vsebinske in podatkovne hrbtenice bolnišničnega registra bolnikov z boleznimi srca in žilja (6,7). Pripravljen je bil dokument – podatkovne / informacijske zahteve uporabnika (oz.

naročnika) – za potrebe oblikovanja računalniške programske podpore delovanju Registra bolnikov z boleznimi srca in žilja. Dokument je bil oblikovan na osnovi v letu 2004 na evropski ravni dogovorjenih standardov za zbiranje podatkov v dejavnosti srčno-žilne medicine (CARDS).

5. Oblikovanje oz priprava/izdelava softvera za zbiranje podatkov – osnova vzpostavitvi registra srčno-žilnih bolnikov v UKCL (8). Po dogovoru z zunanjim sodelavcem / izvajalcem (na podlagi avtoske pogodbe oz. naročila majhne vrednosti) je bil oblikovan testni softver za delovanje bolnišničnega registra bolnikov z boleznimi srca in žilja. Je v fazi testiranja. Programiranje še ni bilo plačano, zato še tudi nismo lastniki softvera.

Objave:

- Keber I, Cevc M, Fras Z, Gužič Salobir B, Jug B, Vene N. Posodobitev smernic za sekundarno preventivo in rehabilitacijo bolnikov po srčnem infarktu. In: Fras Z, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2008: zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2008: 41-9.

- Keber I, Fras Z, Gužič Salobir B, Jug B, Šabovič M, Vodopivec Jamšek V, et al. Rehabilitacija in sekundarna preventiva po srčnem infarktu. Nacionalna klinična smernica. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje RS - Projekt razvoja upravljanja sistema zdravstvenega varstva, 2004: pp. 1-77.

- Fras Z, Jug B, Keber I, Kenda MF, za Delovno skupino za preventivo bolezni srca in žilja pri Združenju kardiologov Slovenije. Slovenske smernice za preprečevanje bolezni srca in žilja v klinični praksi. Slov Kardiol 2009; 6: 44-89.

- Fras Z. Slovenski model celovite preventive bolezni srca in žilja – vloga partnerstva pri dosežkih v preteklem desetletju. In: Fras Z, ed. Slovenski forum o preventivi bolezni srca in žilja 2009.

Zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije; 2009. p. 5-13.

- Fras Z. Integrirana strategija za boljše srčno-žilno zdravje v Sloveniji – s poudarkom na preprečevanju bolezni srca in žilja in rehabilitaciji že obolelih. In: Fras Z, ed. Slovenski forum za preventivo bolezni srca in žilja 2006: zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, 2006: 57-64.

- Flynn MR, Barrett C, Cosio FG, Gitt AK, Wallentin L, Kearney P, et al.The Cardiology Audit and Registration Data Standards(CARDS), European data standards for clinicalcardiology practice.

Eur Heart J 2005; 26: 308–13.

In document 2. ORGANIGRAM STROKOVNEGA VODSTVA UKCL (Strani 54-65)