3. ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
3.4. KOORDINACIJA OPERATIVNE DEJAVNOSTI V CENTRALNEM OPERACIJSKEM BLOKU
Koordinacija operativne dejavnosti v centralnem operacijskem bloku teče že tretje leto. V tem obdobju smo prešli v učinkovito obliko organizacije poteka operativne dejavnosti, ki s centralnim vodenjem in jasno organizacijsko strukturo omogoča izkoriščanje prostih prostorskih in kadrovskih kapacitet, učinkovitejše sodelovanje posameznih poklicnih skupin in optimizacijo delovnih procesov kirurške oskrbe bolnikov.
V tem obdobju se je spremenila tudi kultura, kjer v ospredju niso več interesi posameznikov, temveč skupna zavest o optimalnem poteku perioperativnih procesov.
V letošnjem letu smo uvedli novo preglednico operativne in anesteziološke dejavnosti, ki omogoča spremljanje delovnih procesov v operacijskem bloku, obremenitev posameznih poklicnih skupin, stroškovno analizo in kakovost izvajanja anesteziološke dejavnosti. Skupaj z izdelavo ustreznih kazalnikov in analizo podatkov lahko spremljamo efektivnost in učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti. Transparentnost podatkov omogoča učinkovito vodenje, uvajanje sprememb in kontinuiran proces izboljšav.
Letos smo uskladili operativno kapaciteto (obratovanje operacijskih dvoran) potrebam posameznih kliničnih oddelkov in tako deloma odpravili pomanjkanje operativne kapacitete centralnega operacijskega bloka, ki že dalj časa ne zadošča potrebam posameznih kliničnih oddelkov. Pomanjkanje kadra trenutno ne omogoča zadostno povečanje operativne kapacitete in razvoj novih modelov delovnega časa, ki bi zagotovili fleksibilnost izvajanja operativne dejavnosti glede na potrebe.
V novembru smo koordinacijo operativne dejavnosti uvedli tudi v otroškem operacijskem bloku Pediatrične klinike. Skupaj s posameznimi kliničnimi oddelki Kirurške klinike in ostalimi klinikami, ki koristijo operativno kapaciteto v otroškem operacijskem bloku tako usklajujemo načrtovanje operativnega programa in tako optimalno izkoriščamo proste prostorske in kadrovske kapacitete.
V okviru terciarnega projekta smo pripravili izhodišča za učinkovito strateško vodenje operativne dejavnosti Kirurške klinike.
Analiza kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti
Tabela 8: Kazalniki učinkovite operativne dejavnosti
Kazalnik Kirurška klinika Standard
letni operativni čas / OP dvorano 77.500 min 75.000 min
število OP posegov / OP dvorano 621 600 - 800
delež odpadlih operacij 11,9% < 5%
povprečni čas menjave 39 min < 45 min
delo preko obratovalnega časa / OP dvorano 1,5 / teden 1 / teden
točen začetek prve operacije 65 % > 60%
Primerjava uveljavljenih kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti s podatki Kirurške klinike kaže na učinkoviti potek operativne dejavnosti. Pri večini kazalnikov dosegamo standard razen pri deležu odpadlih operativnih posegov in nenačrtovanem nadurnem delu.
Kirurška klinika ima sorazmerno velik delež odpadlih operativnih posegov (11,9%) v primerjavi s standardom (< 5%).Glavna vzroka sta pomanjkanje operativne kapacitete in nerealno načrtovanje operativnega. Pomanjkanje operativne kapacitete pogosto privede nenačrtovanega podaljšanja operativnega programa preko obratovalnega časa operacijske dvorane in odpovedi operativnih
Koordinacija operativne dejavnosti je povečala efektivnost in učinkovitost izvajanja operativne dejavnosti.
- porast produktivnosti operacijskega bloka za 11,5 % - porast števila opravljenih operativnih posegov za 4,5%
- porast realizacije načrtovanega operativnega programa za 3,9%
- zmanjšanje deleža odpadlih operativnih posegov za 3,1 %
3.4.1. Obseg operativne dejavnosti
V centralnem operacijskem bloku smo opravili 7186 operativnih posegov (6366 načrtovanih in 820 dodatnih operativnih posegov) v rednem delovnem času, kar je za 4,5 % več kot v lanskem letu.
Graf 1: Število načrtovanih in dodatnih operativnih posegov
Z interdisciplinarnim koriščenjem operacijskih dvoran in koordinacijo operativne dejavnosti smo povečali produktivnost za 11,5 %.
Načrtovani operativni program pogosto poteka preko obratovalnega časa operacijskih dvoran in rednega delovnega časa in vodi do obremenitve dežurne službe, nenačrtovanega nadurnega dela in nezadovoljstva zaposlenih.
Primerjava kumulativnega časa zasedenosti operacijskih dvoran z obstoječo operativno kapaciteto kaže na pomanjkanje operativne kapacitete posameznih kliničnih oddelkov ( nevrokirurgija, travmatologija in
abdominalna kirurgija, srčna in žilna kirurgija ).Potrebno je povečanje operativne kapacitete ( podaljšanje obratovalnega časa operacijskih dvoran), da bodo lahko izvedli svoj operativno program
in imeli optimalne pogoje za razvoj stroke.
Graf 2: Pomanjkanje operativne kapacitete ( min) v COB
Pomanjkanje operativne kapacitete lahko prikažemo s potrebnim številom dodatnih operacijskih miz na teden.
Graf 3: Potreba po dodatnih OP mizah na teden
3.4.2. Realizacija načrtovanega operativnega programa
V letu 2009 je bila povprečna realizacija načrtovanega operativnega programa 89,3%. Realizacija načrtovanega operativnega programa predstavlja delež opravljenih načrtovanih operativnih posegov in
Graf 4: Realizacija načrtovanega operativnega programa
Realizacija načrtovanega operativnega programa se je s koordinacijo operativne dejavnosti, v povprečju povečala za 3,9% ( iz 85,4% na 89,3%).
S premeščanjem načrtovanih operativnih posegov v druge operacijskke dvorane in izkoriščanjem proste prostorske in kadrovske kapacitete smo uspeli zmanjšati delež odpadlih operativnih posegov za 3,1% ( iz 15% na 11,9%) kar na letni ravni pomeni 195 manj operativnih posegov.
Graf 5: Delež odpadlih operativnih posegov
Delež odpadlih načrtovanih operativnih posegov s 11,9 % presega standard (< 5%).
Graf 6: Vzroki odpovedi načrtovanih operativnih posegov
Glavni vzrok za odpoved načrtovanih operativnih posegov je pomanjkanje operativne kapacitete, ki ne omogoča izvedbo načrtovanega operativnega programa v rednem delovnem času .Nerealno načrtovanje operativnega programa ( podcenjevanje trajanja operacij, vrstni red operacij) in transplantacijska dejavnost sta prav tako pomembna vzroka za odpoved načrtovanih operacij.
S povečanjem operativne kapacitete ( podaljšanje obratovanja operacijskih dvoran) in boljšo predoperativno pripravo bolnikov in sodelovanjem s kliničnimi oddelki lahko bistveno zmanjšamo odpoved načrtovanih operativnih posegov.
3.4.3. Izkoriščenost operacijskih dvoran
Kot splošni standard za učinkoviti potek operativne dejavnosti velja 65% izkoriščenost operacijske dvorane.Glede na število in trajanje operativnih posegov lahko izračunamo optimalno izkoriščenost za posamezne klinične oddelke, ki nam služi kot ciljna vrednost za posamezno operacijsko dvorano.
Večina operacijskih dvoran dosega optimalno izkoriščenost. Izjema je urološka operacijska dvorana 56 s prosto kapaciteto, ki smo jo oddali KO za abdominalno kirurgijo in tako prilagodili kapaciteto dejanskim potrebam.
Povprečna izkoriščenost operacijskih dvoran v COB , kjer poteka koordinacija operativne dejavnosti je za 10% večja , kar kaže na učinkovitost koordinacije operativne dejavnosti.
Nizka izkoriščenost operacijskih dvoran na otroški kirurgiji je posledica neusklajenega načrtovanja operativnega programa posameznih kliničnih oddelkov. Tako imajo nekateri klinični oddelki neizkoriščeno operativno kapaciteto. Tretja operacijska dvorana je pričela obratovati novembra , vendar je zaradi pomanjkanja kadra pogosto neizkoriščena.
Tabela 9: Izkoriščenost operacijskih dvoran na Kirurški kliniki
OP dvorana
povprečno trajanje OP ( min)
povprečna menjava
(min) povprečno
št.OP/ dan Izkoriščenost OP (%)
optimalna izkoriščenost OP (%)
COB
OP 41 Nevro 162 45 2,1 74 68
OP 45 Nevro 130 36 2,5 69 64
OP 42 Travma 112 38 2,7 66 68
OP 43
Torakalna 110 45 2,5 62 67
OP 44 Abd 126 41 2,4 68 67
OP 54 Abd 119 38 2,5 64 60
OP 51 KV 214 48 2,1 75 73
OP 52 KV 183 42 2,3 72 71
OP 53 Plastika 99 37 2,8 63 68
OP 55 Uro 117 39 2,4 63 60
OP 56 Uro 50 32 4,3 38 57
Otroški OP blok
OTR 1 59 51 2,9 37 52
OTR 2 36 42 3 24 52
OTR 3 68 30 1,7 26 78
Zaloška 2
TRA P 84 40 3,3 58 52
TRA 1 99 41 2,8 62 63
SEPTIKA
TRAVMA 57 33 4,7 51 52 Opekline 71 28 3,5 51 57
3.4.4. Razvojno raziskovalno delo
I. V okviru terciarnega projekta učinkovitega vodenja Kirurške klinike smo pripravili izhodišča za učinkovito vodenje operativne dejavnosti:
- organizacijsko strukturo vodenja
- razvoj kazalnikov učinkovitosti operativne dejavnosti
- vloga vodje koordinacije operativne dejavnosti (naloge, pristojnosti in odgovornosti) II. Izdelava metodologije za izračun potrebne letne operativne kapacitete
- izračun potrebne letne operativne kapacitete za doseganje letnega plana 2010
- priprava organizacije operativne dejavnosti v času obnove centralnega operacijskega bloka III. Aktivni prispevek iz področja managementa operativne dejavnosti za International Forum of
Quality and Safety in Health Care 2010.
IV. Izdelava metodologije za izračun stroškov operativne in anesteziološke dejavnosti.
3.4.5. Izobraževanje na področju managementa in kakovosti
- 4 dnevni tečaj BDA in Malik Management Zentrum St. Gallen: Vodenje sprememb v bolnišnici, Nurnberg Nemčija, marec 2009
- DAC 2009 , Leibzig Nemčija junij 2009
- Internationale Sylter Anaesthesiewoche, Sylt Nemčija, september 2009