Iz preglednice je razvidno, da so rezultati tekočnosti branja nihajoči. Najboljši rezultat, ki ga je Tim dosegel na področju hitrosti branja, je 65 pravilno prebranih besed na minuto, in sicer pri branju odlomka zadnjega besedila, besedila 5 – Lili praznuje rojstni dan – Velika zabava. Na področju natančnosti branja je Tim najboljši rezultat dosegel pri branju odlomka besedila 3 – O polžu, ki je kupoval novo hišico, in sicer je besedilo, v času ene minute, prebral s 94 % natančnostjo. Dosežen odstotek natančnosti branja se uvršča v stopnjo branja med poukom, kar pomeni, da učenec potrebuje učiteljevo pomoč pri branju besedil podobne težavnosti. Najslabši rezultat na področju tekočnosti branja je učenec dosegel pri branju odlomka besedila 2 – Frančkovo presenečenje. V času ene minute je pravilno prebral 43 besed, kar je 22 besed manj v primerjavi z njegovim najboljšim rezultatom na področju hitrosti branja. Prav tako je pri branju tega besedila dosegel tudi najslabšo natančnost branja, saj je v eni minuti pravilno prebral 91 % vseh besed.
Največ napak (5) je v času enominutnega branja učenec naredil pri branju odlomka zadnjega besedila – Lili praznuje rojstni dan – poglavje: Velika zabava, a je kljub temu ravno pri tem besedilu dosegel najboljšo hitrost branja. Pri branju ostalih besedil je v času ene minute naredil po 4 napake, medtem ko se je število vseh napak iz branja v branje spreminjalo. Največje skupno število napak je bilo 12, in sicer jih je učenec naredil pri branju odlomka drugega besedila Frančkovo presenečenje, kjer so bili rezultati tekočnosti branja najslabši. Drugo največje skupno število napak je 9, ki jih je učenec naredil pri branju odlomka zadnjega besedila Lili praznuje rojstni dan – poglavje: Velika zabava. Razliko pri branju odlomkov drugega in petega besedila pa, poleg v tekočnosti branja, opazimo tudi v številu samopopravkov. Pri branju odlomka besedila 2 Frančkovo presenečenje, se je učenec samopopravil le enkrat, medtem ko je pri branju odlomka besedila 5 Lili praznuje rojstni dan – poglavje: Velika zabava samostojno popravil 4 napake, kar predstavlja tudi najvišje število samopopravkov. Čeprav se število napak pri branju posameznih besedil ni linearno zmanjševalo, je učenec izkazal napredek na področju
REZULTATI SPROTNEGA SPREMLJANJA BRANJA ZA
110
spremljanja lastnega branja in samopopravljanja, saj se je število samopopravkov iz branja v branje povečevalo.
Rezultate tekočnosti branja bolj nazorno prikazujeta spodnja grafa (Graf 10 in Graf 11).
Graf 10: Rezultati hitrosti branja pridobljeni s sprotnim spremljanjem branja
Graf 11: Rezultati natančnosti branja pridobljeni s sprotnim spremljanjem branja
Predstavljeni rezultati sprotnega spremljanja branja posameznega učenca potrjujejo učinkovitost programa vodenega branja na področju tekočnosti branja. Vsi trije učenci ES so, glede na najboljši rezultat sprotnega spremljanja branja, zvišali število pravilno prebranih besed v minuti v primerjavi s srednjim rezultatom prvega testiranja preizkusa CBM. Tim je tako svojo hitrost branja izboljšal za 26 besed, Rok za 17 besed in Aljaž za 23 besed v minuti. Tekočnost
10 20 30 40 50 60 70
Besedilo 1 Besedilo 2 Besedilo 3 Besedilo 4 Besedilo 5
Tekočnost branja - število pravilno prebranih besed v minuti
Tim
70 75 80 85 90 95 100
Besedilo 1 Besedilo 2 Besedilo 3 Besedilo 4 Besedilo 5
Tekočnost branja - natančnost branja (%)
Tim
111
branja so učenci razvijali s pomočjo strategij za razvijanje tekočnosti branja, kot so modelirano glasno branje, branje ob pomoči in partnersko branje. Slednje so se izkazale kot najbolj ustrezne za delo z učenci ES, ostali dve strategiji, eho branje in zborovsko branje, pa sta se izkazali kot manj ustrezni. Učenci ES so imeli na začetku težave z usklajevanjem lastnega branja z branjem drugega učenca, zato sta se strategiji skupinskega branja izkazali kot manj ustrezni. Na drugi strani pa se je branje v paru oziroma posnemanje modela branja izkazalo kot učinkovita strategija za razvijanje tekočnosti branja, saj so učenci tako dobili občutek za hitrost, natančnost, ritem in izraznost pri branju. Proti koncu izvajanja programa vodenega branja pa so učenci skupinsko in v zboru prebrali določene povedi, ki so jih sestavili v okviru besedne igre.
Izvajalca programa so pri tem pozitivno presenetili, saj so brali usklajeno, z enako hitrostjo, prav tako pa so drug drugega spodbujali k pravilnemu branju in popravljanju lastnih napak. S tem dejanjem so učenci še dodatno potrdili, da je bil izbrani način dela, za urjenje tekočnosti branja, pravilen.
Pri interpretaciji rezultatov tekočnosti branja je pomembno upoštevati raven zahtevnosti izbranega besedila. Pri izvajanju preizkusa CBM smo uporabili besedila primerna za učence 4.
razreda, v okviru programa vodenega branja pa smo najprej obravnavali besedila, ki so po zahtevnosti primerna za otroke med 5. in 10. letom, na zadnjih srečanjih pa nekoliko zahtevnejša besedila, primerna za otroke med 10. in 14. letom starosti. Na začetku izvajanja programa vodenega branja se pričakuje, da bodo učenci boljše rezultate dosegali na lažjih besedilih. To lahko tudi potrdimo z rezultati učenca Aljaža, saj je pri branju prvih treh besedil, ki so po stopnji zahtevnosti primerna za otroke med 5. in 10. letom starosti, dosegel boljše rezultate na področju tekočnosti branja kot pri branju zadnjega, zahtevnejšega besedila. Na drugi strani pa je učenec Tim, na področju hitrosti branja, boljše rezultate dosegel pri branju zahtevnejših besedil. Najboljši rezultat na področju hitrosti branja sta učenca Rok in Tim dosegla pri branju odlomka zadnjega besedila Lili praznuje rojstni dan – poglavje: Velika zabava, medtem ko je Aljaž najboljši rezultat dosegel pri branju odlomka drugega besedila Frančkovo presenečenje. Najslabši rezultat na področju hitrost branja sta učenca Rok in Aljaž izkazala pri branju odlomka četrtega besedila Lara gre v šolo – poglavje: Precejšnja zmešnjava, medtem ko je Tim najmanj besed v minuti prebral pri odlomku drugega besedila Frančkovo presenečenje. Tako pri vseh treh učencih ES opazimo, da so rezultati na področju hitrosti branja nihajoči. Sklepamo lahko, da stopnja zahtevnosti izbranega besedila različno in pomembno vpliva na hitrost branja.
Tudi na področju natančnosti branja lahko opazimo nihanja v rezultatih, a so manjša kot na področju hitrosti branja. Vsi trije učenci ES so pri branju vseh petih besedil izkazali natančnost branja nad 90 %, kar pomeni, da pri branju niso doživljali frustracij, a so vseeno potrebovali pomoč s strani učitelja. V okviru programa vodenega branja smo učence ves čas spodbujali k poslušanju lastnega branja in popravljanju napak, kar so glede na rezultate natančnosti branja bolj ali manj ponotranjili. Tako je bil naš cilj učence najprej opolnomočiti na področju natančnosti branja, saj je pravilno branje eden izmed ključnih pogojev dobrega bralnega razumevanja. To sta potrdila tudi Kim in Wagner (2015) v svoji longitudinalni študiji tekočnosti branja. Namen programa vodenega branja ni, da učenci besedilo preberejo s 100 % tekočnostjo, saj tako besedilo ne nudi priložnosti za učenje. Pomembno je izbrati besedilo, ki ustreza
112
učenčevim bralnim zmožnostim in omogoča napredovanje na področju branja (Fountas in Pinnell, 2017).
Ker smo na podlagi rezultatov prvega testiranja ugotovili, da učenci potrebujejo usvajanje in urjenje osnovnih bralnih strategij, kot so samonadzorovanje, samopopravljanje, upoštevanje skladnje, pomena in vizualnih informacij, smo v program vodenega branja osnovne bralne strategije tudi vključili. Učenci so spoznali in urili uporabo strategij, s pomočjo katerih so prepoznavali svoje lastne napake in jih potem popravljali. Eden izmed ciljev programa vodenega branja je namreč zmanjševati število napak na račun povečevanja števila samopopravkov. Rezultati sprotnega spremljanja branja kažejo, da nam je to deloma uspelo doseči le pri učencema Aljažu in Roku, pri Timu pa še ne. Na podlagi rezultatov lahko sklenemo, da bi vsi trije učenci potrebovali še nadaljnje spodbude s strani učitelja za uporabo osnovnih bralnih strategij, saj bi le tako lahko dosegli omenjeni cilj.
Kvalitativna analiza rezultatov sprotnega spremljanja branja
V Preglednici 20 so predstavljeni rezultati kvalitativne analize branja posameznih besedil za vse učence ES.
113
Preglednica 20: Rezultati kvalitativne analize branja posameznih besedil za vse učence