GLOBALNE OCENE UČENCEV NA PODROČJU BRANJA

Globalne ocene funkcioniranja učencev so bile oblikovane na podlagi pogovora z razredničarkama, s specialno in rehabilitacijsko pedagoginjo ter na podlagi pridobljenih rezultatov začetnega preverjanja bralnih sposobnosti in spretnosti. Pri posamezni globalni oceni so predstavljene predvsem težave, ki jih imajo učenci in učenke na področju branja.

3.2.3.1 Globalne ocene učencev eksperimentalne skupine - Tim

Pri Timu se nakazujejo izrazite težave na področju fonološkega zavedanja, saj je na podtestu preizkusa SNAP Fonološko zavedanje na prvem testiranju dosegel nizek rezultat. Ta se uvršča pod 25 % na interpretacijskem grafu, kar pomeni, da je sposobnost fonološkega zavedanja slabo razvita. To pa vpliva na kakovost branja. Učenec bere vezano, a je njegovo branje, v primerjavi z branjem vrstnikov, počasno. Povprečje za začetek četrtega razreda je 88 prebranih besed na minuto, Tim jih prebere 39. Enostavne krajše besede (besede s tremi ali štirimi črkami) prebere tekoče in večinoma pravilno, daljše besede (besede s petimi, šestimi, sedmimi ali več črkami) prebere površno in zatikajoče. Pri branju daljših besed naredi tudi veliko napak. V večini primerov prebere prvi del besede, nadaljevanje pa si izmisli. Pri tem si predvsem pomaga z vizualno podobnostjo besed (npr. skrinja namesto skrhan, marjetica namesto Martinca, stranje namesto strnjen ipd.). Pri branju daljših, zahtevnejših besed si pomaga tako, da besedo črkuje tiho, nato jo glasno pove. V teh primerih besede prebere pravilno. Pri branju besedila in posameznih besed se trudi biti hiter, kar se kaže v nenatančnosti in površnosti branja. Med branjem se pogosto pojavljajo specifične napake (dodajanje, izpuščanje in zamenjave črk, maličenje besed). Pri branju so prisotni postanki, predvsem ob branju težjih besed, zato je ritem branja neenakomeren. Tim ima težave s prepoznavanjem in razločevanjem vizualno podobnih črk (b–d ter a–o) in z razločevanjem slušno podobnih glasov (d–t). Težave se pojavljajo tudi pri izgovarjavi glasu L na koncu besed – izgovori ga kot poudarjen L in ne kot U. Njegovo branje je monotono, brez poudarkov in sprememb intonacije glasu. Za ločili ne dela krajših postankov,

70

temveč bere naprej vezano. Pri branju besed v besedilu si ne pomaga s skladnjo, saj je ne upošteva (prebere npr. »Ko se je postrigal, ga je žalostno le to, da ni imel otroka – naslednika.«

namesto »Ko se je postaral, ga je žalostilo le to, da ni imel otroka – naslednika.«). Napak, ki jih naredi pri branju, ne zazna in jih tudi ne popravi. Učenec nima usvojenih strategij samokontroliranja in samopopravljanja.

Napake, ki jih učenec naredi med branjem, močno vplivajo na pomen prebranega. Bralno razumevanje je okrnjeno, saj učenec bere nenatančno in brez povezovanja prebranega v kontekst. Težko sledi vsebini prebranega, zato si jo slabše zapomni. Odgovori na vprašanja bralnega razumevanja zajamejo le del vsebine oziroma so nepopolni. Pri odgovorih na vprašanja se trudi odgovarjati v celih stavkih, ki so okorni, nepopolni (zamenjava vrstnega reda besed, skromen besedni zaklad, nepravilno sklanjanje besed, stavki sestavljeni iz samostalnikov in glagolov, redka uporaba pridevnikov).

- Rok

Pri Roku se nakazujejo težave na področju fonološkega zavedanja, saj je na podtestu preizkusa SNAP Fonološko zavedanje na prvem testiranju dosegel nizek rezultat. Ta se uvršča pod 25 % na interpretacijskem grafu, kar pomeni, da je sposobnost fonološkega zavedanja slabo razvita, kar vpliva na kakovost branja. Učenec bere vezano, a je njegovo branje, v primerjavi z branjem vrstnikov, počasno. Povprečje za začetek četrtega razreda je 88 prebranih besed na minuto, Rok jih prebere 66. Enostavnejše krajše (besede s tremi, štirimi ali petimi črkami) in daljše besede (besede s šestimi, sedmimi ali osmimi črkami) prebere večinoma tekoče. Pri branju zahtevnejših besed pa se učencu zatika. Prebere jih s črkovanjem. Ritem branja besedila je neenakomeren, s postanki. Pri branju se pojavljajo tudi specifične napake – dodajanje, izpuščanje in zamenjave črk. Rok ima težave s prepoznavanjem in razločevanjem vizualno podobnih črk (predvsem b–d, a–e in a–o) ter z razločevanjem slušno podobnih glasov (d–t).

Težave se pojavljajo tudi pri izgovarjavi glasu L na koncu besed – izgovori ga poudarjeno kot L in ne kot U. Njegovo branje je monotono, brez poudarkov in sprememb intonacije glasu. Za ločili ne dela krajših postankov, temveč bere vezano naprej. Pri branju besed v besedilu si ne pomaga s skladnjo, saj je ne upošteva (prebere npr. »In kralj se je spomin: ''Izbral je, na vsakemu otroku v njegovem kraljestvu izroče seme najlepšega cveta, in razglasil: … ''« namesto »In kralj se je spomnil: ''Izbral je, naj vsakemu otroku v njegovem kraljestvu izroče seme najlepšega cveta, in razglasil: … ''«). Napak, ki jih naredi pri branju, ne zazna in jih ne popravi. Učenec nima usvojenih strategij samokontroliranja in samopopravljanja.

Bistvo vsebine prebranega razume, a si zapomni le splošne informacije brez podrobnosti.

Vsebino obnovi s kratkimi vsebinsko in oblikovno nespretno tvorjenimi povedmi. Tvori enostavčne ali dvostavčne povedi, s katerimi zajame le del vsebine (npr. »Da se slon nikoli več ni vrnil, da si popraska hrbet.«). Povedi so večinoma tvorjene iz samostalnikov in glagolov, redko uporablja pridevnike. Pri izražanju težko ubesedi svoje odgovore, saj pogosto ne najde besed, s katerimi bi povedal želeno.

- Aljaž

Aljaž bere vezano, a je njegovo branje, v primerjavi z branjem vrstnikov, počasno. Povprečje za začetek četrtega razreda je 88 prebranih besed na minuto, Aljaž jih prebere 56. Posamezne

71

enostavnejše besede, tako krajše (besede s tremi, štirimi ali petimi črkami) kot daljše (besede s šestimi, sedmimi ali osmimi črkami), prebere večinoma tekoče. Pri branju zahtevnejših besed pa se mu zatika. Prebere jih z zlogovanjem (npr. str – njen). Ritem branja besedila je zaradi težav z branjem zahtevnejših besed neenakomeren. Pri branju se pojavljajo specifične napake – izpuščanje, zamenjava in dodajanje črk. Aljaž ima težave s prepoznavanjem in razločevanjem vizualno podobnih črk (predvsem a–e, b–g in d–g) ter slušno podobnih glasov (d–t in s–z).

Težave se pojavljajo tudi pri izgovorjavi glasu L na koncu besed – izgovori ga poudarjeno kot L in ne kot U. Pogosto so napake posledica ugibanja na podlagi vizualne podobnosti besed – učenec prebere prvi del besede, preostanek besede pa ugiba. Pri branju besed v besedilu so napake redkejše, kar nakazuje na to, da si učenec pri branju pomaga s skladnjo in vsebino. Ima dobro razvit besedni zaklad, ki ga ne zmore oziroma ne zna izkoristiti na pravi način. Izraznost branja je šibka. Večino časa bere monotono, brez poudarkov in sprememb intonacije glasu.

Občasno se ustavi za vejicami oziroma pikami, ton glasu pa spremeni ob branju čustvenih medmetov (npr. »O joj!«). Težave se zaznajo tudi pri naglaševanju besed, saj besede pogosto napačno naglasi. Napak, ki jih naredi pri branju, ne zazna in jih tudi ne popravi. Učenec nima usvojenih strategij samokontroliranja in samopopravljanja.

Bistvo vsebine prebranega dojame, a si zapomni le splošne informacije brez podrobnosti. Pri odgovarjanju na vprašanja tvori večinoma dvostavčne, oblikovno nespretne povedi, s katerimi zajame le del vsebine (npr. ''Zato, ker se je vsak dan naslonil na drevo in mladički od nje so se prestrašili.''). Povedi so večinoma sestavljene iz samostalnikov in glagolov, redko uporablja pridevnike. Učenec je vajen dobesedne zapomnitve opisanega iz besedila, zaradi česar doživlja čustveno stisko ob tem, če se nečesa ne spomni. Prav tako je hitro prizadet, če so njegovi odgovori na vprašanja napačni oziroma če njegova razlaga besed/dogodkov ni pravilna.

3.2.3.2 Globalne ocene učencev kontrolne skupine - Anže

Anže bere vezano, a je njegovo branje, v primerjavi z branjem vrstnikov, počasno. Povprečje za začetek četrtega razreda je 88 prebranih besed na minuto, Anže jih prebere 53. Enostavne, krajše besede (besede s tremi, štirimi ali petimi črkami) prebere tekoče. Zatikajoče branje se pojavi pri branju daljših (besede s šestimi, sedmimi ali osmimi črkami) oziroma zahtevnejših besed. Učenec jih prebere tako, da veže zloge. Ritem branja besedila je neenakomeren, s številnimi postanki. Pravilnost branja ni ustrezna, saj se med branjem zaznajo številne specifične napake: zamenjave, izpuščanje in dodajanje črk, maličenje besede, ugibanje besed na podlagi prvih črk oziroma zlogov. Učenec ima težave s prepoznavanjem in razločevanjem vizualno podobnih črk (b–d, b–p in o–a). Izraznost branja je šibka. Bere monotono in brez poudarkov, občasno poudari določene besede oziroma besedne zveze (npr. »O joj!«). Pri branju ne upošteva ločil, kar pomeni, da jih ne nakaže z intonacijo glasu oziroma odmori. Občasno se ustavi za piko. Pri branju besed v besedilu si ne pomaga s skladnjo, saj je ne upošteva (prebere npr. »Dolgo je že, kar je živela moder in srečen kralj.« namesto »Dolgo je tega, kar je živel moder in srečen kralj.«). Napake, ki jih naredi pri branju, redko popravi. Iz opisa branja je razvidno, da učenec nima usvojenih strategij samopopravljanja in samokontroliranja.

72

Bistvo vsebine prebranega dojame, a si zapomni le splošne informacije brez podrobnosti. Pri izražanju je zadržan in težko ubesedi svoje odgovore. Odgovori na vprašanja so tako kratki in skromni, z njimi zajame le del vsebine. Večinoma tvori enostavčne oziroma dvostavčne okorne povedi s številnimi napakami (zamenjava vrstnega reda besed, skromen besedni zaklad, uporaba neustreznih besed, nepravilno sklanjanje besed). Povedi so sestavljene iz samostalnikov in glagolov, redko uporabi pridevnike (npr. »Tako, da je slon ni več hotel prišel tja, ni šel več drgnet hrbet svoj.«).

- Lucija

Pri Luciji se nakazujejo izrazite težave na področju fonološkega zavedanja, saj je na podtestu preizkusa SNAP Fonološko zavedanje na prvem testiranju dosegla nizek rezultat. Ta se uvršča pod 25 % na interpretacijskem grafu, kar pomeni, da je sposobnost fonološkega zavedanja slabo razvita, kar vpliva na kakovost branja. Učenka bere vezano, a je njeno branje, v primerjavi z branjem vrstnikov, počasno. Povprečje za začetek četrtega razreda je 88 prebranih besed na minuto, Lucija jih prebere 54. Enostavne in kratke besede (besede s tremi oziroma štirimi črkami) prebere tekoče. Pri branju daljših, težjih besed (besede s petimi, šestimi, sedmimi ali več črkami) se ji zatika, prebere jih s črkovanjem. Zaradi postankov pri branju daljših oziroma težjih besed je ritem branja besedila neenakomeren. Pri branju hiti, zaradi česar je nenatančna in površna. Med branjem se pogosto pojavljajo specifične napake (dodajanje, izpuščanje in zamenjave črk, maličenje besed). Učenka pri branju veliko besed ugiba ali prebere prvi del besede in si nadaljevanje izmisli. Težave ima tudi s prepoznavanjem in razločevanjem vizualno podobnih črk, predvsem črk b in d. Branje je monotono, brez poudarkov in sprememb intonacije glasu. Pred oziroma za ločili ne dela krajših postankov, temveč vezano bere naprej. Pri branju besed v besedilu si ne pomaga s skladnjo, saj je ne upošteva (prebere npr. »Dolgo je že, kar je živel modre in srčne kralje.« namesto »Dolgo je že, kar je živel moder in srečen kralj.«). Učenka ne zazna napak, ki jih naredi, in jih tudi ne popravi. Iz opisa je razvidno, da nima usvojenih strategij samopopravljanja in samokontroliranja.

Napake, ki jih učenka naredi med branjem, močno vplivajo na pomen prebranega. Bralno razumevanje je okrnjeno, saj učenka bere nenatančno in brez povezovanja prebranega v kontekst. Vsebini prebranega ne sledi, zato si jo slabo zapomni. Odgovori na vprašanja bralnega razumevanja so skromni in nepopolni. Učenka tvori kratke enodelne stavke, v katerih zajame le potrebne informacije brez podrobnosti. Učenkino izražanje je skromno, kar potrjujejo tudi rezultati na preizkusih besednega zaklada.

- Hana

Hana bere vezano, a je njeno branje, v primerjavi z branjem vrstnikov, počasno. Povprečje za začetek četrtega razreda je 88 prebranih besed na minuto, Hana jih prebere 41. Enostavne krajše besede (besede s tremi, štirimi ali petimi črkami) prebere tekoče. Zatikajoče branje oziroma branje s postankom se pojavi pri daljših oziroma težjih besedah. Slednje učenka prebere tako, da jih zloguje. Ritem branja pri branju besedila je posledično neenakomeren, saj učenka potrebuje več časa za dekodiranje zahtevnejših besed. Hana ima izrazite težave s hitrostjo branja, saj je njeno branje zelo počasno. Ker veliko časa posveti dekodiranju besed, se napake pri branju redkeje pojavljajo. Pri branju posameznih besed se pojavljajo specifične napake, kot

73

so zamenjave, izpuščanje in dodajanje črk. Pri branju besed v besedilu pa so napake redkejše, kar nakazuje na to, da si učenka pri branju pomaga s skladnjo in vsebino. Ima tudi bogat besedni zaklad, kar pomembno prispeva k bralnemu razumevanju. Opazne so težave pri razločevanju črk b in d, a se v večini primerov uspešno samokontrolira in pravilno prebere besede, ki vsebujejo kritični črki. Ostalih napak pri branju ne zazna oziroma ne popravi napačnega branja.

Učenka bere monotono, brez poudarkov in sprememb intonacije glasu. Pred oziroma za ločili ne dela postankov, temveč vezano bere naprej.

Bistvo vsebine prebranega dojame, a si zapomni le splošne informacije brez podrobnosti. Vso svojo pozornost usmerja v tehniko branja, zaradi česar težje sledi brani vsebini. Pri izražanju je zadržana in težko ubesedi svoje odgovore. Tvori skromne enostavčne povedi in daje občutek, da se ji ne zdi potrebno povedati več, kot je nujno.