Centroidi kažeta oddaljenost obeh skupin učencev, umeščeni sta na pozitivno (učenci OŠ) in negativno polje (učenci OŠPP). Vrednosti sta diametralni. Centroida kaže dobro sposobnost diskriminantne funkcije za ločevanje obeh skupin učencev.
Oblikovali smo še klasifikacijsko tabelo, ki pove, v kolikšni meri se razvrstitev enot ujema med dejansko klasifikacijo in klasifikacijo na osnovi diskriminantne funkcije.
Tabela 40: Rezultati klasifikacije enot (učencev) glede na dejansko klasifikacijo in klasifikacijo na osnovi diskriminantne funkcije klasifikacija
VI Program Predvidena klasifikacija skupno
OŠPP OŠ
dejanska N OŠPP 17 2 19
OŠ 2 17 19
% OŠPP 89,5 10,5 100,0
OŠ 10,5 89,5 100,0
na osnovi diskriminantne funkcije N OŠPP 15 4 19
OŠ 5 14 19
% OŠPP 78,9 21,1 100,0
OŠ 26,3 73,7 100,0
89,5 % dejanskih klasifikacij učencev je ustreznih. 76,3 % klasifikacij na osnovi diskriminantne funkcije je ustreznih.
V dejanski klasifikaciji učencev je bilo ustrezno klasificiranih 89,5 % učencev OŠPP in 89,5
% učencev OŠ, skupno 89,5 % vseh učencev.
Na osnovi diskriminantne funkcije je bilo ustrezno klasificiranih 78,9 % učencev OŠPP in 73,7
% učencev OŠ, skupno 76,3 % vseh učencev.
Z rezultati diskriminantne in faktorske analize lahko ponovno potrdimo oz. zavrnemo postavljene hipoteze, ki smo jih že prej preverili s t-testom. Rezultati t-testa ter diskriminantne in faktorske analize se namreč ujemajo, z njimi lahko potrdimo pet in zavrnemo štiri hipoteze.
89
Prvo opazovano področje kvalitete življenja v vprašalniku je bilo čustveno področje; le to je eno izmed le dveh področij, kjer imajo učenci OŠPP nekoliko boljšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Na tem področju imajo učenci OŠPP sicer nekoliko nižje želje, a višje možnosti v okolju (tako v domačem kot v šolskem), tako da ne moremo trditi, da boljša kvaliteta izhaja iz njihovih nižjih aspiracij. Podobno kot je statistično nepomembnost razlik med skupinama učencev na čustvenem področju že prej potrdil t-test (z zelo nizkim rezultatom t=-0,818), je tudi diskriminantna analiza pokazala statistično nepomembno diskriminativnost postavk čustvenega področja (p=0,419). Tudi na posameznih podpodročjih čustvenega področja je razločevalna funkcija posameznih postavk statistično nepomembna. Pri faktorski analizi sta obe faktorski uteži pojasnili podoben del variance sistema (faktorska utež za učence OŠPP je znašala 0,883, za učence OŠ pa 0,755). Čustveno področje je bilo pri učencih OŠPP zajeto v faktorju spodbudnega okolja (drugi ekstrahirani faktor), kjer prav čustveno področje pojasni največji delež variance. Pri učencih OŠ je bilo čustveno področje zajeto v faktorju odnosov z drugimi (prvi ekstrahirani faktor), vendar šele na tretjem mestu. Iz analize odprtega vprašanja je razvidno, da je čustveno področje pomembno področje kvalitete življenja obema skupinama učencev in tudi njihovim ocenjevalcem, večjih odstopanj v številu zbranih kategoriziranih odgovorov ni. Tudi vsebina odgovorov je pri obeh skupinah učencev podobna, sklepamo lahko da si vsi želijo sprejetosti in poudarjajo pomen družine, sreče. Starši in razredniki si želijo predvsem sprejetost učencev ne glede na njihove lastnosti. Med obema skupinama učencev statistično pomembnih razlik v kvaliteti življenja na čustvenem področju ne ugotavljamo.
Učenci v svojih domačih in šolskih okoljih podobno dobro zadovoljujejo svoje potrebe po sprejetosti, varnosti, zaupni osebi, izvajanju priljubljenih dejavnosti in praznovanju pomembnih dni.
Tudi rezultati faktorske in diskriminantne analize potrjujejo ugotovitve iz preverjanja hipotez, da med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole ni statistično pomembnih razlik v kvaliteti življenja na čustvenem področju (zato H1 znova zavračamo).
Učenci OŠPP so na področju medsebojnih odnosov imeli nekoliko višje želje oz. aspiracije kot učenci OŠ, njihove možnosti pa so tako v domačem kot v šolskem okolju nižje. Učenci OŠPP imajo tako na področju medsebojnih odnosov nižjo kvaliteto življenja kot učenci OŠ.
Statistično pomembnost razlik v kvaliteti življenja na področju medsebojnih odnosov smo že prej potrdili s t-testom (t=2,750), dokaj visoko diskriminativnost področja medsebojnih odnosov (po višini diskriminativnosti postavk je področje medsebojnih odnosov na tretjem mestu – p=0,009) pa je potrdila tudi diskriminantna analiza. Visoko oz. statistično pomembno diskriminativnost sta pokazali dve podpodročji medsebojnih odnosov, t.j. prijatelji in zaljubljenost. Prediktor, ki na tem področju torej maksimalno ločuje obe skupini učencev, je predvsem srečevanje, druženje s prijatelji in vrstniki, ki so učencu morebiti všeč ali so vanj celo zaljubljeni, izven pouka. V faktorski analizi podatkov učencev OŠPP je bilo področje medsebojnih odnosov umeščeno v faktor odnosov z drugimi (prvi ekstrahirani faktor).
Spremenljivka je bila glede na pojasnjen delež variance umeščena na tretje mesto (faktorska utež znaša 0,706). V faktorski analizi za učence OŠ je bilo področje medsebojnih odnosov prav tako umeščeno v faktorju odnosov z drugimi (prvi ekstrahirani faktor), a po deležu pojasnjene variance na prvem mestu (faktorska utež znaša 0,835). V faktorskih analizah za obe skupini učencev se na področju medsebojnih odnosov pojavljajo razlike v jakosti faktorske uteži ter razlike v vrstnem redu umestitve spremenljivke v saturiran faktor (pri učencih OŠPP medsebojni odnosi v ekstrahiranem faktorju pojasnijo najmanj variance, pri učencih OŠ pa največ). Tudi numerična analiza vprašanja odprtega tipa pokaže nekaj razlik med skupinama učencev. Učenci OŠ in njihovi ocenjevalci so v primerjavi z učenci OŠPP področje
90
medsebojnih odnosov kot pomemben del kvalitete življenja navedli večkrat, čeprav so aspiracije učencev OŠ na tem področju celo nekoliko nižje. Pri učencih OŠPP je potreba po prijateljskih odnosih tako morda nehote deloma celo spregledana.
Tudi rezultati diskriminantne in faktorske analize potrjujejo, kar smo ugotovili že pri preverjanju hipotez - med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju medsebojnih odnosov (zato H2 znova potrjujemo).
Učenci OŠPP imajo na področju materialne blaginje le nekoliko nižje želje kot učenci OŠ, a njihove možnosti v domačem in šolskem okolju so nižje. Posledično imajo na področju materialne blaginje slabšo kvaliteto življenja, a t-test statistične pomembnosti razlik med obema skupinama učencev v kvaliteti življenja na področju materialne blaginje ni potrdil (t=1,801). Tudi z diskriminantno analizo je bilo ugotovljeno, da področje materialne blaginje nima statistično pomembne razločevalne funkcije obeh skupin učencev (P=0,080). Statistično signifikantno obe skupini razlikuje le eno podpodročje materialne blaginje, to je žepnina. V faktorski analizi je bilo področje materialne blaginje zaradi nizke mere vzorčne adekvatnosti celo izločeno pri obeh skupinah učencev, tako da ni bilo ekstrahirano v nobenem faktorju. Tudi analiza odprtega vprašanja med obema skupinama učencev ne pokaže večjih razlik. Področje materialne blaginje so v svojih odgovorih omenili trije učenci OŠPP in trije učenci OŠ. Učenci so v svojih željah navedli predvsem konkretne predmete (knjigo, čevlje, računalnik). Ob tem so učenci OŠ razmišljali že bolj dolgoročno in poudarili tudi pomen šolanja in službe.
Materialne blaginje ni omenil nihče od staršev in le trikrat en razrednik.
Tudi s pomočjo diskriminantne in faktorske analize ugotavljamo enako kot pri preverjanju hipotez - med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju materialne blaginje niso bile ugotovljene (zato H3 znova zavračamo).
Učenci OŠPP imajo na področju osebnostnega razvoja kljub nekoliko nižjim željam zaradi nižjih možnosti tudi slabšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ. Kot je statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja med obema skupinama učencev že prej potrdil t-test (t=2,133), je tudi diskriminantna analiza potrdila statistično pomembno diskriminativnost področja osebnostnega razvoja (p=0,040). Statistično pomembno razločevalno vrednost imata dve podpodročji osebnostnega razvoja, to sta uspeh in nove spretnosti. Učenci OŠPP in učenci OŠ se torej najbolj razlikujejo na področju doživljanja uspeha, zadovoljstva z ocenami in pridobivanja novih spretnosti. V obeh faktorskih analizah je bilo področje osebnostnega razvoja umeščeno v faktor spodbudnega okolja (drugi ekstrahirani faktor). Faktorska utež pri učencih OŠPP je znašala 0,659, pri učencih OŠ pa 0,611. Razlika je tudi v strukturi ekstrahiranih faktorjev, tako je faktor spodbudnega okolja pri učencih OŠPP saturiran s tremi faktorji (osebnostni razvoj je bil glede na količino pojasnjene variance umeščen na tretjem mestu), pri učencih OŠ pa s štirimi (osebnostni razvoj je bil glede na količino pojasnjene variance umeščen šele na četrtem mestu). Iz numerične analize odprtega vprašanja večjih razlik med učenci ni opaziti, opaziti pa je, da predvsem (verjetno starejši učenci) pogosteje razmišljajo o nadaljevanju šolanja in poklicu, ki ga bodo pridobili. Pomen osebnostnega razvoja so večkrat navedli starši in razredniki učencev OŠPP, kar priča o tem, da to področje prepoznavajo kot pomembno za svoje otroke/učence; učenci OŠPP na tem področju verjetno potrebujejo tudi več spodbud in prilagoditev kot učenci OŠ.
91
Tudi rezultati diskriminantne in faktorske analize potrjujejo, kar smo ugotovili že pri preverjanju hipotez - med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju osebnostnega razvoja (H4 znova potrjujemo).
Učenci OŠPP imajo na področju fizičnega počutja nekoliko nižje želje in nekoliko boljše možnosti kot učenci OŠ. Zato je področje fizičnega počutja eno izmed le dveh, kjer imajo učenci OŠPP boljšo kvaliteto življenja kot učenci OŠ, a razlike med skupinama učencev niso statistično pomembne (t=-0,210). Tudi diskriminantna analiza statistične pomembnosti diskriminativnosti področja fizičnega počutja ni potrdila – p=0,835 (statistično pomembno razločevalno funkcijo ima le podpodročje urejenost, higiena). V faktorski analizi podatkov za učence OŠPP je bilo področje fizičnega počutja umeščeno v faktor odnosov z drugimi (prvi ekstrahirani faktor) in sicer na drugo mesto z utežjo 0,853. V faktorski analizi podatkov za učence OŠ je bilo področje fizičnega počutja umeščeno v faktor spodbudnega okolja (drugi ekstrahirani faktor) in sicer prav tako na drugo mesto z utežjo 0,698. Kljub razlikam v jakosti uteži je bilo področje fizičnega počutja glede na količino pojasnjene variance v obeh faktorjih umeščeno na drugo mesto. V odprtem vprašanju so pomen fizičnega počutja nekoliko pogosteje navedli učenci in starši OŠPP. Sklepamo, da so zaradi nekoliko pogostejših zdravstvenih težav in medikamentozne terapije tako učenci in starši bolj pozorni na področje fizičnega počutja. Pri ocenjevalcih šolskega okolja so področja, povezana s fizičnim počutjem, nekoliko pogosteje izpostavili razredniki OŠ.
Tudi s pomočjo diskriminantne in faktorske analize med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju fizičnega počutja niso bile ugotovljene (H5 znova zavračamo).
Učenci OŠPP imajo na področju samoodločanja le nekoliko nižje želje in hkrati tudi precej nižje možnosti v okolju kot učenci OŠ. Ocena možnosti odločanja je pri obeh skupinah učencev nižja za šolsko okolje, kjer so možnosti nižje kot želje učencev. Statistično pomembnost razlik v kvaliteti življenja na področju samoodločanja je že prej potrdil t test (t=3,328), visoko diskriminativnost postavke samoodločanja pa je potrdila tudi diskriminantna analiza (p=0,002). V strukturni matriki diskriminantne analize je samoodločanje na drugem mestu, torej je po moči razločevanja obeh skupin učencev področje samoodločanja drugo po vrsti.
Največjo moč razločevanja imata podpodročji odločanje o prihodnosti in izbira dejavnosti.
Zaradi nizke vzorčne adekvatnosti je bilo področje samoodločanja izločeno iz faktorske analize pri učencih OŠPP, pri učencih OŠ pa je bilo umeščeno v faktor odnosov z drugimi (prvi ekstrahiran faktor) na drugo mesto s faktorsko utežjo 0,767. Izločitev samoodločanja pri eni skupini in umestitev v pomemben prvi faktor pri drugi skupini priča o razlikah značilnosti postavke samoodločanja pri obeh skupinah učencev. Nekaj razlik je med skupinama zaznati tudi pri analizi odprtega vprašanja, kjer učenci OŠPP samoodločanja niso navedli v nobenem odgovoru (deloma morda tudi zaradi manj konkretne vsebine postavke), učenci OŠ pa trikrat.
Pri starših in razrednikih so samoodločanje kljub slabši kvaliteti življenja na tem področju pri učencih OŠPP pogosteje navajali starši in razredniki učencev OŠ, kar znova nekako nakaže, da je pomen samoodločanja pri učencih OŠPP morda deloma spregledan oz. slabše možnosti na tem področju premalo zaznane.
Tudi rezultati diskriminantne in faktorske analize zelo jasno potrjujejo, kar smo ugotovili že pri preverjanju hipotez - med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično
92
pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju samoodločanja (H6 znova potrjujemo).
Učenci OŠPP imajo na področju socialne vključenosti celo višje želje kot učenci OŠ, hkrati pa imajo tako v domačem kot šolskem okolju nižje možnosti kot učenci OŠ. Posledično imajo opazno slabšo kvaliteto življenja na področju socialne vključenosti. Pri učencih OŠ je kvaliteta življenja na tem področju zelo dobra – negativna vrednost izračunane razlike med željami in možnostmi kaže, da so želje učencev OŠ celo nižje od njihovih možnosti v okolju. Statistično pomembnost razlik v kvaliteti življenja na področju socialne vključenosti obeh skupin učencev je potrdil tudi t-test (t=4,059); tudi diskriminantna analiza je pokazala, da je socialna vključenost tisto področje kvalitete življenja, ki ima največjo razločevalno moč med obema skupinama učencev (p=0,000). Statistično signifikantno diskriminirajo kar tri podpodročja socialne vključenosti – prijatelji izven šole, obiski prireditev in različna prevozna sredstva.
Razlike je potrdila tudi faktorska analiza – pri podatkih za učence OŠPP je bilo področje socialne vključenosti zajeto v faktorju odnosov z drugimi (prvi ekstrahirani faktor) na prvem mestu s faktorsko utežjo 0,928. Pri učencih OŠ je bilo področje socialne vključenosti zajeto v faktorju spodbudnega okolja (drugi ekstrahirani faktor) na tretjem mestu s faktorsko utežjo 0,643. Razlike se kažejo v strukturi faktorjev, v katere je bila umeščena socialna vključenost, v jakosti faktorskih uteži in v vrstnem redu spremenljivk, ki saturirajo faktorje. Analiza odprtega vprašanja pokaže razlike na področju socialne vključenosti predvsem pri ocenjevalcih – tako starši kot razredniki učencev OŠPP so socialno vključenost kot pomembno navedli pogosteje kot ocenjevalci učencev OŠ. Starši in razredniki učencev OŠPP torej dobro opažajo, da imajo učenci OŠPP na tem področju manj možnosti. Učenci OŠPP tega področja v odprtih odgovorih niso navajali, pri učencih OŠ ga je navedel le en učenec.
Tudi na področju socialne vključenosti rezultati diskriminantne in faktorske analize znova zelo jasno potrjujejo, kar smo ugotovili že pri preverjanju hipotez - med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju socialne vključenosti (H7 znova potrjujemo).
Učenci OŠPP imajo na področju pravic nekoliko nižje želje in hkrati nekoliko nižje možnosti kot učenci OŠ. Velikost razpona med željami in možnostmi je pri obeh skupinah sicer zelo podobna, tako da je skoraj enaka tudi njuna kvaliteta življenja. S t-testom smo že ugotovili, da razlike na področju pravic niso statistično pomembne (t=0,029) in tudi diskriminantna analiza je področje pravic od vseh področij kvalitete življenja ocenila kot statistično najmanj razločujoče (p=0,997). Edino podpodročje, ki se kaže kot statistično pomembno diskriminira obe skupini, je podpodročje pravic v okolju (nanaša se na spodbujanje spoštovanja pravic v okolju, kjer imajo učenci OŠPP celo nekoliko boljšo kvaliteto življenja, saj imajo kljub podobnim možnostim nekoliko nižje aspiracije kot učenci OŠ). V faktorski analizi je bilo področje pravic pri obeh skupinah umeščeno v faktor spodbudnega okolja (drugi ekstrahirani faktor), pri učencih OŠPP s faktorsko utežjo 0,876 na drugo mesto, pri učencih OŠ pa s faktorsko utežjo 0,889 na prvo mesto. Podobna jakost faktorskih uteži in strukturna podobnost oz. umeščenost v enaka ekstrahirana faktorja potrjujeta podobno kvaliteto življenja na področju pravic za obe skupini učencev. Področje pravic so v odprtem vprašanju šestkrat navedli učenci OŠ, enkrat starš OŠPP in trikrat razredniki OŠ; v primerjavi z ostalimi področji je bilo področje pravic redkeje navedeno. Po tem in dokaj dobri kvaliteti življenja obeh skupin učencev na tem področju sklepamo, da so potrebe učencev tukaj dobro zadovoljene in da so pravice učencev v splošnem dobro upoštevane in v okolju primerno spoštovane.
93
Tudi s pomočjo diskriminantne in faktorske analize med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole statistično pomembne razlike v kvaliteti življenja na področju pravic niso bile ugotovljene (H8 znova zavračamo).
Diskriminantna analiza je pokazala, da obe skupini učencev statistično pomembno diskriminirajo kar štiri področja kvalitete življenja. Največjo razločevalno moč med obema skupinama učencev ima področje socialne vključenosti, sledijo področja samoodločanja, medsebojnih odnosov in osebnostnega razvoj. Statistično pomembne razlike na naštetih področjih kvalitete življenja je potrdil tudi t-test. Tudi skupna kvaliteta življenja (vseh osem področij kvalitete življenja skupaj) se za obe skupini učencev statistično pomembno razlikuje (t=3,092). Izračunani centroidi prav tako kažeta dobro sposobnost diskriminantne funkcije za ločevanje obeh skupin učencev.
Statistično pomembno razliko v kvaliteti življenja učencev OŠPP in OŠ so potrdili tudi rezultati faktorske analize. Razlika se kaže:
- v različnih merah vzorčne adekvatnosti manifestnih spremenljivk (na podlagi "anti-image"
korelacijske matrike smo pri učencih OŠPP iz nadaljnje obravnave izločili dve spremenljivki, to sta materialna blaginja in samoodločanje, pri učencih OŠ pa samo eno spremenljivko, in sicer materialno blaginjo);
- v različnem deležu pojasnjene variance celotnega sistema (ekstrahirana faktorja pri učencih OŠPP pojasnita kar 75,434 % celotne variance, pri učencih OŠ pa 63,732 %);
- v različnem deležu variance celotnega sistema, ki ga pojasni prvi faktor (pri učencih OŠPP prvi faktor pojasni 49,475 % variance, pri učencih OŠ pa 46,217 %);
- v različnih korelacijah med ekstrahiranima faktorjema (pri učencih OŠPP je korelacija med faktorjem ena in dve 0,235, pri učencih OŠ pa nekoliko višja – 0,386);
- v različni vsebinski sestavi ekstrahiranih faktorjev za učence OŠPP in OŠ (pri učencih OŠPP je prvi faktor saturiran s področjem socialne vključenosti, fizičnega počutja in medsebojnih odnosov – imenujemo ga faktor odnosov z drugimi, drugi faktor pa je saturiran s čustvenim področjem, pravicami in osebnostnim razvojem – imenujemo ga faktor spodbudnega okolja.
Pri učencih OŠ je prvi faktor saturiran s področjem medsebojnih odnosov, samoodločanja in čustvenim področjem – imenujemo ga faktor odnosov z drugimi, drugi faktor pa s pravicami, fizičnim počutjem, socialno vključenostjo in osebnostnim razvojem – imenujemo ga faktor spodbudnega okolja).
Ker pa nas se zanima samo statistična pomembnost razlik, smo, kot že omenjeno prej, opazovali tudi, ali je kvaliteta življenja učencev OŠPP boljša, slabša ali enaka kvaliteti življenja učencev OŠ. Gledano posamično imajo učenci OŠPP v primerjavi z učenci OŠ kvaliteto življenja slabšo na šestih področjih (od tega so razlike med skupinama statistično pomembne in diskriminativnost postavk signifikantna na štirih področjih), boljšo pa le na dveh – na čustvenem področju in področju fizičnega počutja). Na teh dveh področjih razlike med skupinama sicer niso statistično pomembne, diskriminativnost postavk ni signifikantna. Tudi gledano v celoti (kvaliteta življenja izračunana iz osmih kvalitet življenja posameznih področij) imajo učenci OŠPP slabšo kvaliteto življenja od učencev OŠ (MOŠPP=0,40, MOŠ=0,004).
Rezultati diskriminantne in faktorske analize ter t-testa potrjujejo, da imajo učenci osnovne
94
šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom slabšo kvaliteto življenja kot učenci redne osnovne šole (statistično pomembna razlika je na polovici področij kvalitete življenja). Razlike v kvaliteti življenja med obema skupinama učencev ne izhajajo samo iz različnih okoljskih možnosti doma in v šoli, ampak tudi iz različnega postavljanja prioritet, pomembnosti posameznih področji v eni ali drugi skupini.
Tudi s pomočjo diskriminantne in faktorske analize lahko tako kot pri preverjanju hipotez potrdimo − med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne
Tudi s pomočjo diskriminantne in faktorske analize lahko tako kot pri preverjanju hipotez potrdimo − med učenci osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom in učenci redne osnovne šole obstajajo statistično pomembne