Opis kvalitete življenja smo poenostavili in strnili za vsako skupino učencev s faktorizacijo.
Najprej je bila narejena analiza odvisnosti osnovnih spremenljivk za obe skupini učencev, kar pomeni, da smo izdelali korelacijske matrike s Pearsonovimi koeficienti korelacij za vse pare spremenljivk. Vse statistično pomembne korelacije med spremenljivkami so poudarjene s krepkim tiskom. Za statistično pomembne smatramo korelacije, ki so pod nivojem tveganja 0,05 (p0,05).
Tabela 20: Pearsonov koeficient korelacij med področji kvalitete življenja (OŠPP, OŠ) čustveno
Pri učencih OŠPP (bela polja) je največ statistično pomembnih korelacij pri področjih socialna vključenost, osebnostni razvoj, fizično počutje in medsebojni odnosi. Manj statistično pomembnih korelacij je pri čustvenem področju in pri področjih pravic, materialne blaginje in samoodločanja.
Pri učencih OŠ (modra polja) je največ statistično pomembnih korelacij pri področjih pravice, medsebojni odnosi, fizično počutje in osebnostni razvoj. Najmanj signifikantnih korelacij je pri čustvenem področju in področjih samoodločanje, socialna vključenost. Pri področju materialne blaginje ni zaznati signifikantne povezave z drugimi spremenljivkami.
Pogoj za faktorizacijo matrike je (poleg ustrezne KMO vrednosti in statistične pomembnosti Bartlettovega 𝜒2 testa) vsaj nekaj korelacij večjih od 0,300. Ta pogoj je zagotovljen pri obeh skupinah učencev.
Mere vzorčne adekvatnosti posameznih spremenljivk smo preverili z "anti-image" korelacijsko matriko.
Za vsako skupino učencev smo izdelali svojo matriko. Na diagonalah obeh matrik so za vsako manifestno spremenljivko prikazane mere vzorčne adekvatnosti (poudarjene so s krepkim tiskom). Vrednost teh mora biti vsaj 0,500.
78
Tabela 21: "Anti-image" korelacijska matrika manifestnih spremenljivk – OŠPP KŽ
Ker je mera vzorčne adekvatnosti pri učencih OŠPP premajhna na področju materialne blaginje in samoodločanja, smo ti dve področji izločili iz nadaljnje obdelave podatkov.
79
Tabela 22: "Anti-image" korelacijska matrika manifestnih spremenljivk – OŠ KŽ
Zaradi prenizke vzorčne adekvatnosti smo iz nadaljnje obdelave podatkov izločili spremenljivko materialna blaginja (njena vrednost je manjša od 0,500).
Ohranjenim manifestnim spremenljivkam za obe skupini učencev smo določili KMO vrednost in opravili Bartlettov test sferičnosti.
Tabela 23: Kaiser-Meyer-Olkinov (KMO) in Bartlettov test – OŠPP
KMO vrednost ,679
Bartlettov test sferičnosti Vrednost 𝜒2 42,981
Signifikanca ,000
KMO vrednost za celotno korelacijsko matriko je pri učencih OŠPP je 0,679, kar še zadošča pogojem za faktorabilnost matrike. Bartlettov 𝜒2 test je statistično pomemben (P≤ 0,050).
Rezultata nakazujeta, da je izvedba faktorske analize kvalitete življenja za učence OŠPP smiselna.
Tabela 24: Kaiser-Meyer-Olkinov (KMO) in Bartlettov test – OŠ
KMO vrednost ,628
Bartlettov test sferičnosti Vrednost 𝜒2 42,710
Signifikanca ,003
KMO vrednost za celotno korelacijsko matriko je pri učencih OŠ nekoliko nižja - 0,628, a še zadošča pogojem za faktorabilnost matrike. Bartlettov 𝜒2 test je statistično pomemben (P≤
80
0,050). Rezultata nakazujeta, da je izvedba faktorske analize kvalitete življenja tudi za učence OŠ smiselna.
Faktorje smo ekstrahirali po Hotellingovi metodi glavnih komponent. Število faktorjev smo določili po Kaiser-Guttmanovem kriteriju (𝜆 > 1). Dobili smo komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji, in te predstavljajo delež variance spremenljivke, ki je pojasnjen s skupnimi faktorji.
Tabela 25: Komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji – OŠPP
Manifestne spremenljivke Initial Komunalitete KŽ čustveno področje 1,000 ,786 KŽ medsebojni odnosi 1,000 ,768 KŽ osebnostni razvoj 1,000 ,612 KŽ fizično počutje 1,000 ,727 KŽ socialna vključenost 1,000 ,862
KŽ pravice 1,000 ,771
Tabela 26: Komunalitete manifestnih spremenljivk po faktorizaciji – OŠ
Manifestne spremenljivke Initial Komunalitete KŽ čustveno področje 1,000 ,599 KŽ medsebojni odnosi 1,000 ,741 KŽ osebnostni razvoj 1,000 ,736
KŽ fizično počutje 1,000 ,550
KŽ socialna vključenost 1,000 ,450
KŽ pravice 1,000 ,792
KŽ samoodločanje 1,000 ,593
Komunalitete pri obeh skupinah učencev so večje od 0,500 (razen ene pri skupini učencev OŠ), spremenljivke si delijo dovolj skupne variance.
Deleži pojasnjenih varianc so za obe skupini učencev podani v tabelah.
Tabela 27: Pojasnjena varianca – OŠPP
faktorji lastne vrednosti vseh faktorjev pred rotacijo lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev po rotaciji
𝜆 % variance F % (kumulativa) 𝜆 % variance F % (kumulativa)
Ekstrahirana sta bila dva faktorja (poudarjena sta z okrepljenim tiskom), ki pojasnita kar 75, 434 % variance sistema, kar je zelo dober rezultat.
Tabela 28: Pojasnjena varianca – OŠ
faktorji lastne vrednosti vseh faktorjev pred rotacijo
lastne vrednosti ekstrahiranih faktorjev po rotaciji
𝜆 % variance F % (kumulativa) 𝜆 % variance F % (kumulativa)
Ekstrahirana sta bila dva faktorja (poudarjena sta z okrepljenim tiskom), ki pojasnita 63,732 variance sistema, kar je nekoliko manj kot pri učencih OŠPP, a še vedno dober rezultat.
Ekstrahirana faktorja sta za obe skupini učencev prikazana še v matriki.
81 Tabela 29: Matrika ekstrahiranih komponent – OŠPP
ekstrahirani faktor
1 2
KŽ medsebojni odnosi ,868 -0,119 KŽ osebnostni razvoj ,764 ,165 KŽ socialna vključenost ,695 -,616 KŽ čustveno področje ,672 ,578 KŽ fizično počutje ,612 -,594
KŽ pravice ,567 ,670
Tabela 30: Matrika ekstrahiranih komponent – OŠ ekstrahirani faktor
KŽ socialna vključenost ,575 ,345
KŽ pravice ,581 ,674
KŽ – kvaliteta življenja
Po ekstrakciji faktorjev smo naredili še varimax (pravokotno) in oblimin (poševnokotno) rotacijo strukturne matrike. Pred rotacijo sta bili matriki normalizirani po Kaiserjevem postopku.
Rotacija varimax nam daje enostavnejšo strukturo kot rotacija oblimin, zato smo glede na Thurstonove kriterije enostavne strukture za interpretacijo izbrali matriki po varimax rotaciji.
Rezultat varimax rotacije so medsebojno neodvisni faktorji, kjer vsak pojasni svoj delež variance sistema. Z rotacijo so se vrednosti faktorskih uteži sicer spremenile, a delež celotne variance sistema, ki je pojasnjen z upoštevanimi faktorji, ostaja enak.
Tabela 31: Rotirana faktorska matrika po varimax rotaciji – OŠPP
faktorji
1 2
KŽ socialna vključenost ,928 ,041 KŽ fizično počutje ,853 ,000 KŽ socialna vključenost ,191 ,643 KŽ osebnostni razvoj ,603 ,610
KŽ – kvaliteta življenja
Z rotiranimi matrikami smo izdiferencirali projekcije posameznih faktorjev na manifestne spremenljivke. V tabelah 34 in 35 so prikazane korelacije med faktorjema in manifestnimi spremenljivkami. Iste korelacije so prikazane tudi grafično (graf 14).
82 Graf 14: Faktorske saturacije po varimax rotaciji – OŠPP in OŠ
Legenda: modri križci – OŠPP, rdeči krožci – OŠ, kvaliteta p – področje pravic, kvaliteta cp – čustveno področje, kvaliteta or – področje osebnostnega razvoja, kvaliteta mo – področje medsebojnih odnosov, kvaliteta sv – področje socialne vključenosti, kvaliteta fp – področje fizičnega počutja.
Pri učencih OŠPP prvi faktor pojasni kar 49,475 % variance celotnega sistema (skoraj polovico). Najbolj je saturiran s spremenljivkami: socialna vključenost, fizično počutje in medsebojni odnosi (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor odnosov z drugimi.
Pri učencih OŠPP drugi faktor pojasni 25,958 % variance celotnega sistema. Najbolj je saturiran s spremenljivkami: čustveno področje, pravice in osebnostni razvoj (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor spodbudnega okolja.
Pri učencih OŠ prvi faktor pojasni 46,217 % variance celotnega sistema. Najbolj je saturiran s spremenljivkami: medsebojni odnosi, samoodločanje in čustveno področje (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor odnosov z drugimi.
Pri učencih OŠ drugi faktor pojasni 17,515 % variance celotnega sistema. Najbolj je saturiran s spremenljivkami: pravice, fizično počutje, socialna vključenost in osebnostni razvoj (po tem vrstnem redu). Glede na vsebino spremenljivk z najvišjimi saturacijami je to faktor spodbudnega okolja.
Kvaliteta življenja učencev OŠPP in OŠ se na nekaterih področjih razlikuje po strukturi ekstrahiranih faktorjev in jakosti faktorskih uteži. Tam ponovno lahko potrdimo hipotezo o obstoju statistično pomembnih razlik med skupinama.
83
Učenci imajo različne prioritete, potrebe, različno cenijo posamezni element kvalitete življenja in imajo različne, drugačne možnosti za zadovoljevanje teh želja v okolju.
Zato je smiselna diskriminantna analiza, ki bo pokazala bistvene razlike v kvaliteti življenja učencev OŠPP in OŠ.