Najslabšo kvaliteto življenja imajo učenci OŠPP na podpodročjih, ki se nanašajo na prijatelje in zaljubljenost, slabše možnosti za druženje (tudi izven pouka) s prijatelji oz. osebami, ki so jim posebej všeč imajo tako v domačem kot tudi v šolskem okolju. Ocene možnosti za ti dve podpodročji so v primerjavi z ocenami možnosti učencev OŠ skoraj za 1 oceno nižje, kar je opazna razlika. Učenci OŠ imajo na podpodročju zaljubljenosti (kjer imajo učenci OŠPP najslabšo kvaliteto življenja) celo več možnosti, kot bi si jih želeli.
Nekoliko slabšo kvaliteto življenja imajo učenci OŠPP tudi na podpodročju pomoči, kjer so njihove želje v primerjavi z učenci OŠ nekoliko višje, možnosti pa nižje. Kaže, da jim je pomoč pomembna, saj tudi sami očitno opažajo, da jo večkrat potrebujejo. Prav gotovo je rabijo več,
0,16
ljubeči ljudje prijatelji pomoč zaljubljenost prijetni odnosi
OŠPP OŠ
57
pogosteje in tudi v drugačni obliki kot učenci OŠ (pomoč pri učenju, skrbi za higieno, urejenost, spremstvo v prometu itd.). Večje potrebe po pomoči se verjetno odražajo tudi v nižji oceni tega podpodročja s strani ocenjevalcev, ki so verjetno glede na potrebe učencev presojali, da so možnosti za pomoč nekoliko slabše oz. se jih težje zagotovi v ustrezni meri in obliki.
Nasprotno so učenci OŠ podpodročje pomoči ocenili z nižjimi ocenami kot učenci OŠPP.
Sklepamo, da čutijo manjšo potrebo po pomoči, ker je tudi dejansko manj potrebujejo.
Možnosti učencev OŠ na podpodročju pomoči so celo večje kot želje, kar pri tej skupini učencev znova rezultira v negativni vrednosti kvalitete življenja, torej v zelo dobri kvaliteti življenja.
Na podpodročju prijetnih odnosov in ljubečih ljudi v okolju med obema skupinama zelo velike razlike v kvaliteti življenja ni. Pri podpodročju, ki se nanaša na ljubeče ljudi, imajo učenci obeh skupin enake želje in možnosti v domačem okolju, medtem ko imajo učenci OŠPP še nekoliko boljše možnosti v šolskem okolju (posledično imajo na tem podpodročju nekoliko boljšo kvaliteto življenja). Deloma je boljši rezultat verjetno povezan z majhnostjo šole in njenih oddelkov, kar pomeni več individualnega, prilagojenega dela.
Na podpodročju prijetnih odnosov imajo učenci OŠPP nekoliko višje želje in nekoliko nižje možnosti od učencev OŠ ter s tem nekoliko slabšo kvaliteto življenja na tem podpodročju.
Nekoliko slabše možnosti za prijetne odnose pri učencih OŠPP izhajajo iz nekoliko slabših možnosti v šolskem okolju. Ta rezultat nekoliko preseneti, saj bi od manjše šole pričakovali visoke ocene prijetnih odnosov. A postavka se je nanašala na pogovarjanje z drugimi, prijaznost, vljudnost. Na ta področja verjetno vsaj deloma vpliva manjše število učencev oz.
sogovornikov in njihove pogostejše težave na govorno jezikovnem ter socialno emocionalnem področju. Vsekakor pa morajo prijetni odnosi, prijazna, vljudna komunikacija biti del vsake dobre šolske klime.
Analiza odgovorov odprtega tipa je pokazala, da so medsebojni odnosi tretje najpogosteje navedeno področje kvalitete življenja, ki se je reševalcem vprašalnikov zdelo pomembno.
Najpogosteje so ga navedli učenci OŠ. Med drugim so zapisali, da so pomembni prijatelji (več navedb), pomoč, spoštovanje, da se ne pretepajo, da eden govori in drugi poslušajo; učenci OŠPP so med drugim prav tako navedli tudi željo po prijateljih, prijaznih ljudeh v okolju, pomoči, razumevanju.
Učenka OŠ je zapisala: "Da pomagam drugim, spoštujem drugačne, si moremo vsi biti dobri (se imamo radi)." Zapisu je dodala risbo, ki ponazarja drugačnost in pomoč (slika 6). Učenka OŠPP je zapisala: "Najbolj pomembna mi je družina, da me imajo radi, in da si pridobim uspešen poklic, želim si, da bi se ljudje razumeli. Želim si veliko uspeha." Deklica je sliki dodala risbo, ki verjetno ponazarja njeno veselje ob izpolnjenih željah (slika 7). Tudi druga učenka OŠPP je omenila prijatelje in dobre medsebojne odnose ter dodala risbo (slika 8): "Moje želje so, da bi hodila v šolo in se veliko naučila, da bi si vsi bili prijatelji, da bi si lahko pomagali med seboj, da bi si lahko kaj kupila, lahko imela lepe ocene in dosegla veliko znanja."
58 Slika 6: Risba učenke OŠ
Slika 7: Risba učenke OŠPP
Slika 8: Risba učenke OŠPP
Medsebojne odnose so v svojih odgovorih navajali tudi starši in razredniki, vendar redkeje kot učenci. Učencem je to področje bolj pomembno kot staršem in razrednikom, kar sovpada s starostjo oz. razvojno stopnjo otrok, saj v času osnovne šole vrstniki prevzemajo pomembno vlogo v življenju otroka. Se pa tako starši kot razredniki kljub temu zavedajo pomena prijateljev in druženja, kar je razvidno tudi iz odgovorov. Starši OŠPP so med drugim navedli pomen sprejemanja s strani prijateljev, druženje z vrstniki, lepo vedenje, vljudnost, ljubezen.
Starši OŠ so med drugim navedli pomen dopuščanja igre in druženja, spoštovanje, korektno obnašanje do staršev in starih staršev. Razredniki OŠPP so medsebojne odnose navedli le dvakrat, ko so omenili pomen možnosti širjenja kroga prijateljstva ter pridobivanje moralnih vrednot in načel vljudnosti. Razredniki OŠ so kot pomembno navedli kar celotno področje tj.
medsebojne odnose, pa tudi odnose med prijatelji in ljudmi, igro in zabavo s prijatelji.
59
4.2.3 Materialna blaginja
Tabela 13: Analiza področja materialne blaginje po podpodročjih PODPODROČJA
Obe skupini učencev imata na področju materialne blaginje nižje aspiracije. A učenci OŠPP imajo kljub nižjim aspiracijam na tem področju slabšo kvaliteto življenja, ki izhaja iz slabših možnosti tako v domačem kot šolskem okolju. Materialna blaginja je poleg socialne vključenosti edino področje kvalitete življenja, kjer imajo učenci OŠPP opazno slabšo kvaliteto življenja, hkrati pa učenci OŠ celo negativno vrednost kvalitete življenja, kar pomeni, da so njihove možnosti v okolju na tem področju večje od njihovih dejanskih potreb (imajo več, kot si želijo). Učenci OŠ imajo negativne vrednosti kvalitete življenja na kar štirih podpodročjih materialne blaginje.