Učenci OŠPP imajo najboljšo kvaliteto življenja na podpodročju zdravniške oskrbe. Ocena zdravniške oskrbe je visoka kljub temu, da ima veliko učencev OŠPP kombinirane motnje in pogosto pridružene zdravstvene težave, zaradi katerih prejemajo medikamentozno terapijo (epilepsija, hiperaktivnost, kronično obolenje ledvic). Visoka ocena verjetno izhaja iz tega, da je na OŠPP zaposlena medicinska sestra, ki skrbi za medikamentozno terapijo, ki jo učenci
0,06
65
prejemajo v šoli. Tudi razredniki in svetovalna služba so natančno seznanjeni z zdravstvenimi posebnostmi posameznih učencev, ki so upoštevane tudi v njihovih individualiziranih programih. Šola sodeluje z zdravstvenimi ustanovami, kjer so obravnavani učenci, mesečno prihaja tudi patronažna sestra, ki z učenci izvaja ščetkanje in občasne delavnice z zdravstvenimi tematikami.
Učenci OŠPP imajo v primerjavi z učenci OŠ nekoliko boljšo kvaliteto življenja tudi na podpodročju počitka. Kljub heterogenosti motenj, zaradi katerih učenci OŠPP potrebujejo več prilagoditev (tudi časovnih), okolje učencem očitno nudi dobre možnosti za ustrezno razporejanje dejavnosti. Ocena možnosti za počitek je pri obeh skupinah učencev nekoliko višja v domačem kot šolskem okolju, saj se domače okolje individualnim potrebam učencev na tem področju še nekoliko lažje prilagaja.
Učenci OŠPP imajo v primerjavi z učenci OŠ nekoliko boljšo kvaliteto življenja na podpodročjih športa, gibanja in prehrane, ki pa izhaja iz njihovih nekoliko nižjih aspiracij. Nivo aspiracij je stvar posameznika, njegovih želja in potreb, a pojavlja se pomislek, ali se res ne smemo truditi, da bi zvišali nivo aspiracij, če prenizke aspiracije ogrožajo posameznika ali njegovo zdravje? V primeru našega vzorca učencev OŠPP nivo aspiracij na podpodročju šport, gibanje in prehrana še nikakor niso alarmantne, a ker so ta področja zelo pomembna za zdravje tudi v odrasli dobi, bi učence na teh področjih morali kljub temu čim bolj spodbujati.
Na podpodročju prehrane opazimo, da so možnosti v šoli pri obeh skupinah nekoliko slabše od možnosti doma. Za obe šoli kuha enaka kuhinja, kateri jedilnike pripravlja ista vodja šolske prehrane. Prehrana je skrbno, načrtno, strokovno pripravljena, nekoliko nižjo oceno pripisujemo manjši možnosti izbire v šoli, saj se postavka nanaša na možnost zdrave prehrane in občasne izbire učencem ljube hrane (učenci si doma lažje izberejo jed, ki jo bodo jedli).
Učenci OŠPP so na podpodročju urejenosti in higiene imeli višje aspiracije oz. ocene želja ter nižje ocene možnosti kot učenci OŠ. Posledično je njihova kvaliteta življenja na tem podpodročju slabša. Od kod izvirajo njihove višje aspiracije na tem podpodročju, ni popolnoma jasno. Deloma morda iz zdravstvenih težav, zaradi katerih je pri nekaterih higiena še bolj pomembna, deloma morda zato, ker se o urejenosti in higieni veliko pogovarjajo v šoli. Pri učencih OŠ ima podpodročje urejenosti in higiene negativno vrednost, možnosti učencev OŠ so znova celo večje od njihovih želja.
Pri vprašanju odprtega tipa je bilo fizično počutje navedene dokaj pogosto (22 navedb).
Najpogosteje so ga navedli učenci OŠPP in njihovi starši. Večje število navedb verjetno izhaja iz večjega deleža dolgotrajno bolnih otrok. Med razredniki so fizično področje pogosteje omenili razredniki OŠ. Učenci OŠPP so navajali pomen zdravja (slika 15), gibanja, spanja, hrane, vode, učeni OŠ podobno, prav tako zdravje, oskrbo, hrano, vodo. Tudi starši učencev OŠPP so poudarili pomen zdravja in gibanja, podobno starši OŠ, ki so navajali dobro počutje, zdravje, skrb za zdrav fizičen razvoj. Razredniki OŠ so navedli fizično počutje, gibanje, športne dejavnosti. Pri razrednikih OŠPP najdemo navedbo možnosti, da se upošteva fizično počutje učenca (kar verjetno izhaja iz zdravstvenih posebnosti učenca, ki ga je ocenjeval razrednik).
66 Slika 15: Risba učenke OŠPP
Področje fizičnega počutja je pomembno predvsem iz zdravstvenega vidika. Pozorni bi morali biti na nižje aspiracije učencev OŠPP na tem področju, sploh tiste, ki se nanašajo na gibanje, šport in prehrano. Kvalitete življenja drugim ne moremo določati in "svetovati", lahko pa gradimo okolje, ki bo nudilo ustrezne vire in možnosti ter spodbujalo razvoj aspiracij, ki so pomembne za zdravje.
4.2.6 Samoodločanje
Tabela 16: Analiza področja samoodločanja po podpodročjih PODPODROČJA
Pri obeh skupinah učencev so želje po samoodločanju večje kot realne možnosti v okolju. Pri učencih OŠ je ta razlika majhna, pri učencih OŠPP pa velika, kar rezultira v tem, da imajo učenci OŠPP na tem področju zelo slabo kvaliteto življenja (le na področju socialne vključenosti je kvaliteta življenja učencev OŠPP še slabša). Možnosti samoodločanja so pri obeh skupinah nekoliko večje v domačem okolju, kar verjetno izhaja iz različnih vsebinskih značilnosti izbir v šoli in doma ter iz različnih strukturiranosti okolja v šoli in doma. Pri učencih OŠPP so možnosti v šoli najnižje na podpodročjih odločanja o prihodnosti, izbire dejavnosti
67
ter razporejanja časa. Pri učencih OŠ so možnosti v šoli najnižje na podpodročjih razporejanja časa in dostopa do informacij.
Učenci OŠPP imajo kar na štirih podpodročjih višje želje kot možnosti. Pri učencih OŠ je drugače, saj imajo kar na treh podpodročjih celo višje možnosti kot želje, na podpodročju poznavanja pravil pa so želje enake možnostim.